Publikacije‎ > ‎2012‎ > ‎

»Mala šola« podjetništva

Avtor: Iztok Hočevar, novinar, Finance
Dne: 14. september 2012

Kaj je pravzaprav problem podjetništva v Sloveniji?

V Sloveniji je veliko govora, da država prek nedelujočega pravnega sistema, slabe zakonodaje in pristojnih organov nadzora in regulatorjev ovira podjetniško aktivnost v državi. Vendar, ali je to res srž problema ali bolj izgovor? Ali smo Slovenci sploh podjetni?
 
Raziskava GEM »Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva« namreč razkriva, da je podjetniška aktivnost v Sloveniji v primerjavi s katerokoli skupino držav (Evropa, Jugovzhodna Evropa, inovacijska gospodarstva, faktorska gospodarstva in učinkovitostna gospodarstva) najnižja, in sicer v vseh treh kategorijah podjetnikov (nastajajoči podjetniki, novi podjetniki in ustaljeni podjetniki). Je torej problem podjetništva v Sloveniji dejstvo, da Slovence podjetništvo sploh ne zanima?

Ali je podjetnik rojen ali vzgojen?

Kako torej Slovence »narediti« bolj podjetne? Večina strokovnjakov se danes strinja, da so podjetniki tako vzgojeni kot rojeni. Ker lažje vplivamo na vzgojo ljudi, danes vse več držav intenzivno vpeljuje v svoje osnovnošolske in srednješolske sisteme učenje podjetništva, saj se zavedajo, da bodo le tako povečali podjetniško aktivnost. Analiza norveškega srednješolskega učnega programa je pokazala, da se je po koncu podjetniškega izobraževanja kar 17 odstotkov udeležencev odločilo za odhod v podjetniške vode, medtem ko se je le 7,5 odstotka njihovih sovrstnikov, ki se programa niso udeležili, odločilo za enako pot.
 
V Sloveniji je bilo že več zasebnih poizkusov učenja podjetništva mladih, večinoma srednješolcev. Večinoma neuspešnih oziroma se niso obdržali. Trenutno je najaktualnejši projekt Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (Japti) v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije (OZS), Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Gea College. Gre za podjetniške krožke in delavnice v okviru javnega naročila "Celoviti program spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih z integracijo programov v aktivnosti lokalnih skupnosti v letih 2010, 2011 in 2012". V lanskem letu je bilo v program vključenih 1.081 osnovnošolcev, 968 srednješolcev, usposobljenih za izvajanje programa pa je bilo 134 mentorjev. Za primerjavo, glede na podatke SURS je v Sloveniji približno 150 tisoč osnovnošolcev, kar pomeni, da se podjetniško izobražuje vsak 150-ti osnovnošolec.

»Mala šola« podjetništva

Da je učenje otrok in mladostnikov podjetništva rešitev za večjo podjetniško aktivnost se zaveda vse več držav. Tako se mladi Avstrijci v okviru rednega pouka že pri 12 letih srečajo z osnovami podjetništva in vsak teden temu namenijo dve šolski uri. Kako torej otroke podjetništvo učijo Estonci, Norvežani in Avstrijci? In kakšna bi lahko bila slovenska rešitev na podlagi tujih praks?
 
Večina tujih držav podjetništvo za otroke in mladostnike vpeljuje prek državnih inštitucij, zasebnih projektov je malo. Vendar samo izobraževanje brez podpornih podjetniških inštitucij ekosistema, kot so inkubatorji, tehnološki parki in viri financiranja (poslovni angeli, tvegan kapital…) ni smiselno. V Sloveniji večino podpornih inštitucij (vsaj na papirju, viri financiranja so trenutno težko dosegljivi) imamo. Manjka le še »mala šola« podjetništva oziroma izobraževanje otrok in mladostnikov, ki bi bila prva vstopna točka v »prehranjevalno verigo« podjetništva (»mala šola« podjetništva -> inkubator -> tehnološki park -> trg). Rešitve, kako to storiti, sta dve: ali vključitev podjetniškega izobraževanja v državne šolske sisteme (to je bilo sicer že velikokrat napovedano s strani države v raznih »razvojnih strategijah za Slovenijo«) ali pa zasebna iniciativa.
 
Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na V. Liberalnem kolokviju: Podjetniška klima v Sloveniji, ki se je odvijal 1. septembra 2012 na Bledu.