Publikacije‎ > ‎2012‎ > ‎

Pot v podjetništvo, s.p. ali d.o.o.

Avtor: mag. Jaka Cepec, asistent, Ekonomska fakulteta Ljubljana
Dne: 14. september 2012

Pri realizaciji podjetniške ideje se posamezniki srečajo s temeljno dilemo, katero pravnoorganizacijsko obliko izbrati, da bo omogočala uresničevanje njihove podjetniške ideje. Pri tem je odločitev odvisna predvsem od odgovora na vprašanje, ali izbrana organizacijska oblika omogoča preprosto in pregledno poslovanje ob optimalnih stroških in davčnih obveznostih. S to dilemo se ne srečajo samo »začetniki«, ampak tudi tisti, ki imajo za seboj že več let poslovanja. Eden izmed bistvenih dejavnikov oziroma meril pri odločanju o posamezni obliki organiziranja podjetništva so tudi stroški davčno-socialne obremenitve ustvarjenega dohodka. Omenjeni stroški predstavljajo namreč relativno veliko in pomembno obremenitev podjetniškega dohodka. V slovenski literature je vprašanje davčno-socialne obremenitve podjetniškega dohodka relativno spregledano. Glede na to, da sta v Sloveniji najpogostejši obliki izvajanja podjetniške dejavnosti samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo predstavljam model primerjave davčno-socialne obremenitve dohodka iz podjetniške dejavnosti. Model primerjave davčno-socialne obremenitve podjetniške dejavnosti temelji na pozitivnopravni ureditvi, pri čemer tako samostojni podjetnik kot družbenik – poslovodja v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo opravljata pridobitno dejavnost kot svojo temeljno dejavnost in so zato njuna socialna zavarovanja vezana na omenjena statusa. Model sem zastavil na neposredni primerjavi celotne obremenitve dohodka v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo in pri samostojnem podjetniku. Rezultati bolj ali manj enosmerno kažejo na dejstvo, da je davčno-socialna ureditev obremenitve podjetniškega dohodka bistveno ugodnejša za podjetnike, ki svojo dejavnost opravljajo v okviru družbe z omejeno odgovornostjo. Kot primer graf, primerjava količnikov preostanka dohodka med s.p. in enoosebno d.o.o. pri minimalnem osebnem dohodku družbenika 7.070 EUR (Y=7.070).

Kljub omejeno odgovornosti v d.o.o. in ugodnejši davčno-socialni obremenitvi dohodka je število samostojnih podjetnikov v RS skoraj dvakrat večje od števila družb z omejeno odgovornostjo. To kaže na popolno nepoznavanje značilnosti različnih oblik gospodarskih družb in bistveno zmanjšuje donosnost opravljanja podjetniške dejavnosti. Razlog za nepoznavanje tematike je poleg splošne ignorance tudi v dejstvu, da državno financirane podjetniške svetovalnice bodočim podjetnikom neustrezno svetujejo in na svojih spletnih straneh objavljajo zelo pomanjkljive podatke o obremenitvi podjetniškega dohodka.
 
Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na V. Liberalnem kolokviju: Podjetniška klima v Sloveniji, ki se je odvijal 1. septembra 2012 na Bledu.