Publikacije‎ > ‎2013‎ > ‎

Ekonomska svoboda sveta 2013

Sporočilo za javnost 
Datum: 18. september 2013

Slovencem se vedno bolj omejuje ekonomska svoboda

Ljubljana, Slovenija — Na lestvici, ki jo danes objavlja nevladna organizacija Svetilnik, Slovenija med 152 državami zaseda 97. mesto. To je 5 mest slabše kot lansko leto, ko je Slovenija zasedla 92. mesto. Največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji ostajajo preobsežen državni aparat, davčni primež, nefleksibilnost trga dela, prevelika regulativa, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država.

Na vrhu Hongkong, na repu Venezuela

Največ ekonomske svobode na svetu imajo v Hongkongu, ki je bil ocenjen z 8.97 od 10 možnih točk. Sledijo mu Singapur (8.73), Nova Zelandija (8.49), Švica (8.30) in Združeni arabski emirati (8.07). Med državami Evropske unije so zmagovalke Finska (7. mesto z oceno 7.89), Velika Britanija (12. mesto z oceno 7.85) in Danska (14. mesto z oceno 7.78). Med državami z območja nekdanje Jugoslavije so na prvih treh mestih Črna gora (na 49. mestu z oceno 7.26), Makedonija (71. mesto z oceno 7.05) in Hrvaška (75. mesto z oceno 7.01).

Večja svetovna gospodarstva so na lestvici zasedla naslednja mesta: Kanada (8. mesto), Avstralija (10. mesto), Združene države Amerike (17. mesto), Nemčija (19. mesto), Japonska (33. mesto), Južna Koreja (37. mesto), Francija (47. mesto), Turčija (68. mesto), Italija (83. mesto), Mehika (94. mesto), Rusija (101. mesto), Brazilija (102. mesto), Indija (111. mesto) in Kitajska (123. mesto).

Povprečna ocena ekonomske svobode za vse države vključene v poročilo se je v letu dni povečala iz 6.74 na 6.87.

Slovenija črni madež Evropske unije

Slovenije (z oceno 6.59) ne najdemo na repu svetovne lestvice, kjer se nahajajo Venezuela, Burma, Republika Kongo, Zimbabve in Čad. Je pa Slovenija najslabše uvrščena država Evropske unije, kjer jo je celo Grčija (85. mesto z oceno 6.83) prehitela za 12 mest. Med državami z območja nekdanje Jugoslavije je Slovenija uvrščena na predzadnje mesto, kjer je minimalno prehitela Srbijo (104. mesto z oceno 6.46).

Dekompozicija indeksa ekonomske svobode za Slovenijo (od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode) pokaže, kako se je Slovenija odrezala primerjalno po posameznih kategorijah:
1. Obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki: 4.5 (142. mesto) 
2. Pravni sistem in lastninske pravice: 6.2 (51. mesto) 
3. Trdnost valute: 8.3 (75. mesto) 
4. Mednarodna trgovina: 7.5 (60. mesto) 
5. Predpisi (regulativa): 6.5 (111. mesto) 

»Gospodarska rast in blaginja sta za veliko večino Slovencem le še prijetne sanje, medtem ko se dnevno soočajo z bitko za preživetje. Financiranje slovenskega melagomanskega državnega aparata sloni na plečih že dodobra izžetih državljanov. Namesto, da bi se razbohotena državna potrošnja drastično krčila in obenem zmanjševala obdavčitev dela, vlada razmišlja samo o tem, kako uvesti nove ali povišati obstoječe davke in pristojbine ter tako iztisniti še zadnji evro od državljanov. Dejstvo je, da brez bistvenih sprememb v razmišljanju o tem, kje tiči problem, in brez tega, da ljudje nehajo znova in znova voliti ljudi, ki so ustvarili ali podaljšali nastalo situacijo, bodo stvari le še slabše. Nič ne bo padlo iz neba, še posebej ne odgovorni in informirani politiki, ki delajo v dobro ljudi.« je dejala Tanja Štumberger Porčnik predsednica Svetilnika.

Ekonomska svoboda kot katalizator

Raziskava je med drugim tudi pokazala, da ljudje, ki živijo v državah z visoko stopnjo ekonomske svobode ne uživajo samo večjo blaginjo temveč tudi večjo stopnjo politične in civilne svobode ter med drugim dočakajo daljšo življenjsko dobo. "Povezava med ekonomsko svobodo in kakovost življenja je nesporna," je dejal Fred McMahon, predstojnik katedre za raziskovanje ekonomske svobode na inštitutu Fraser iz Kanade. Ta povezava ne velja samo za premožnejše ali srednji razred, temveč tudi za najšibkejše. Letošnje poročilo ekonomske svobode sveta tako ponuja podatek, da je za 10 odstotkov najrevnejše populacije v državah z največ ekonomske svobode povprečen dohodek v letu 2011 znašal 10.556 dolarjev, medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj ekonomsko svobodnih državah ta znašal skromnih 932 dolarjev. »Slabo uvrščene države na lestvici ne omejujejo državljanov samo v ekonomski svobodi, ampak jim s svojimi javnimi politikami in ukrepi preprečujejo ustvarjanje blaginje kot jo ustvarjajo državljani držav, kjer se na ekonomsko svobodo gleda kot na enega glavnih ciljev in ne nekaj, kar je potrebno pomesti pod preprogo,” je dejala Tanja Štumberger Porčnik iz organizacije Svetilnik.

O poročilu Ekonomska svoboda sveta

Poročilo Ekonomska svoboda sveta (Economic Freedom of the World) vsako leto objavlja društvo Svetilnik iz Slovenije v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode (Economic Freedom Network). V pripravo letošnjega poročila so bile vključene neodvisne organizacije iz 90 držav.

Zaradi mednarodne primerljivosti temelji poročilo izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi, kar se v določenih državah zgodi z večletno zamudo. Zato poročilo ekonomsko svobodo meri z dveletnim zamikom, letošnje poročilo torej prikazuje stanje leta 2011.

Letošnje poročilo ekonomske svobode razvršča 152 držav, kar predstavlja več kot 95 odstotkov svetovnega prebivalstva. Na lestvici ni mogoče najti držav kot sta Severna Koreja in Kubi, saj za njiju ni bilo mogoče pridobiti podatkov. Dodatno je bila iz lestvice umaknjena Sirija zaradi tamkajšnje civilne vojne.

Poročilo ekonomske svobode meri stopnjo do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. To pomeni, da poročilo oceni ali posamezniki imajo svobodno izbiro pri ekonomskih odločitvah, ali je trg svoboden, ali sta vstop in izstop iz trga svobodna ter ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo vključuje 42 kazalnikov, ki tvorijo lestvico ekonomske svobode. Ti kazalniki so združeni v pet skupin: (1) obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki, (2) pravni sistem in lastninske pravice, (3) dostop do finančnih sredstev, (4) svoboda mednarodnega trgovanja in (5) regulativa.

Lestvico ekonomske svobode se pripravlja od leta 1996 in je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Celotno poročilo Ekonomske svobode sveta 2013 je dostopno tukaj (PDF). Tabela s podatki je dostopna tukaj (Excel).

Slovenski mediji o poročilu Ekonomska svoboda sveta 2013

Komentarji

10/3/2013 13:03:03
Samosvoj
Vas je pa čedalje več slišati v medijih. So vas končno zaznali. Osvetljevanje Slovenije deluje, malo počasi a se zagotovo premikamo. Dajte, če le lahko, več pišite in govorite v javnosti. Vaš glas je zelo potreben, da se razbijejo dogme, napačne interpretacije in zavajanja. Srečno!

10/17/2013 18:26:51
Miha Kirn
Slovenija je usojena na propad, a ne zaradi liberalizma in ljudi ki so v Svetilniku. Svetilnik že dolgo dokazuje pokončno držo pri zagovarjanju idej, katere so se kako potrebne pri nas. Dokazujete tudi načelnost, saj se ne financirate iz proračuna. Vi bi morali voditi vlado, drage gospe in gospodje.