Publikacije‎ > ‎2014‎ > ‎

Če bi bila Slovenija vodena kot švicarski kanton …

Avtorica: Maja Derčar, Radio Slovenija
Dne: 3.10.2014 
"Slovenija bi imela precej višje stopnje rasti, če bi bila vodena kot švicarski kanton. Sposobna je hitrejšega razvoja, toda ne v obstoječem političnem okolju," meni ameriški ekonomist Mitchell.

Daniel Mitchell z ameriškega inštituta Cato preučuje davčne sisteme in je zagovornik enotne davčne stopnje in čim manjšega, v gospodarstvo čim manj vpletajočega se državnega aparata. Čeprav, kot priznava, je vlada lahko velika, pa se obenem ne vpleta v ekonomijo in pusti veliko svobode trgu, kot Danska, še bolje, kot Švica. Mitchell veliko gostuje po Evropi, v Sloveniji je bil, kot pravi, šestkrat. Pred dnevi smo se z njim pogovarjali v okviru Liberty Seminars, srečanja libertarcev iz različnih držav.

Po njegovih opažanjih in analizah so baltske države najbolj tržno usmerjene, Skandinavija pa prosti trg združuje z veliko vlado. Francozi so brezupen primer, saj po eni strani hočejo veliko, socialno in redistributivno državo, ki jo na drugi strani sami goljufajo. Južne ekonomije so v globokih težavah.

"Uničile so svoj socialni kapital, delovno etiko in zanašanje nase. Vlade v južnih državah so prevelike in demografska razmerja so obupna in ... Pravzaprav imam svojo različico Evrope dveh hitrosti. Južna bo propadla in večina severne bo ugotovila, kako preživeti in se reformirati. Ne bi bil presenečen, če v južni Evropi čez 10 ali 20 let ne bi bilo več demokracije."

Kje v takšnih razlikah med evropskimi državami vidi Slovenijo? "Morda sem Slovenijo obiskal večkrat od povprečnega Američana, ampak zato še nisem strokovnjak za vašo državo ... Moj občutek mi govori, da je Slovenija podobna severni Italiji – zmerno produktivna, zmerno dobro izobražena, z veliko impresivnimi zmožnostmi, a s političnim sistemom, ki jo drži nazaj. To bi bil moj preprost sklep. Če bi severna Italija postala švicarski kanton, bi njeno gospodarstvo cvetelo. Ljudje bi živeli v političnem sistemu, ki deluje, namesto da jih, tako kot zdaj, nadzoruje disfunkcionalni Rim. Menim, da bi Slovenija prav tako dosegala precej višje stopnje rasti, če bi bila vodena kot švicarski kanton. Slovenija je namreč sposobna hitrejšega razvoja, toda ne v obstoječem političnem okolju."

Pesimizem glede razvoja Evrope 

Daniel Mitchell je pesimističen glede razvoja Evrope, če se bo ta še naprej zanašala na intervencijo države. Srednje velika socialna država je lahko uspešna in vzdržna, če imate prebivalstveno piramido, ne pa cilindra, torej starajoče se družbe, pravi. "Z matematično gotovostjo se pomikate proti proračunski katastrofi."

V mislih ima pravice upokojencev in tistih, ki prejemajo socialno podporo. "Ne ujema se razmerje med tistimi, ki pretežno ustvarjajo, in onimi, ki večinoma porabljajo. Veste, te težave imamo tudi v Združenih državah Amerike, ampak v Evropi so, mislim, še bolj potencirane. Evropa je na napačni poti, zato sem nekoliko pesimističen glede njene prihodnosti, če toliko ljudi meni, da imajo nekakšno Schumanovsko pravico do čekov, ki jih krije država."

Švicarska formula fiskalnega pravila 

Mitchell v svojih pisanjih pozornost usmerja na obdobje konec 18. in začetek 19. stoletja, ko sta Amerika in Evropa bogateli, država pa je takrat porabila manj kot 10 % bruto domačega proizvoda. Po njegovem mnenju je bil takrat čas najhitrejšega gospodarskega razcveta. Vendar, ali mora biti država nujno vitka? Je to nujen pogoj za rast? Ne, priznava Mitchell in navaja Dansko, čeprav je skoraj osamljeni primer. "Danska je zelo dober primer države, ki je nadvse učinkovita kljub veliki porabi."