Publikacije‎ > ‎2014‎ > ‎

Večina Slovencev ni nikoli izkusila ali razumela liberalizma

Avtorica: Vida Kocjan, Demokacija
Dne: 17.7.2014

Tanja Štumberger Porčnik je soustanoviteljica in predsednica društva Svetilnik. Hkrati je pobudnica in izvršna direktorica Svetilnikovih »Liberty Seminars« in zunanja raziskovalka na inštitutu Cato v ZDA. Z njo smo se pogovarjali o stanju v državi.

Mag. Tanja Štumberger Porčnik je bila v preteklosti višja raziskovalka na Ekonomski raziskovalni fundaciji Atlas, ZDA, predavateljica ameriške politične misli na poletni šoli Univerze Georgetown v Pragi ter raziskovalka za evropske javne politike in predstavnica za odnose s svetovnimi javnostmi na inštitutu Cato v ZDA. Po dodiplomskem študiju splošne ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in belgijski Univerzi Vrije v Bruslju je podiplomski študij ameriške politologije nadaljevala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerzi Georgetown v Washingtonu.

Društvo Svetilnik, ki ga vodi, je bilo ustanovljeno julija 2008 s sedežem v Ljubljani. Njegovo poslanstvo je osvetljevanje Slovenije z idejami svobode. Društvo je tudi član globalne mreže Economic Freedom in tako soizdajatelj letnega poročila Economic Freedom of the World globalne mreže Atlas, ki združuje 400 nevladnih organizacij po vsem svetu in mreže 4Liberty, ki združuje »think tanke« srednje in vzhodne Evrope.

Ste predsednica društva Svetilnik, društva za promocijo svobode. Nam lahko najprej pojasnite, kakšno je poslanstvo in kakšne so aktivnosti društva, ki ga v Sloveniji ne poznamo najbolje?

Svetilnik, društvo za promocijo svobode, je v slovenskem prostoru posebnost z različnih vidikov, in to tako v poslanstvu in ciljih kot v nepolitičnosti in načinu financiranja. Dovolite mi, da to pojasnim. Svetilnik je nevladna organizacija, katere poslanstvo je osvetljevanje Slovenije z idejami svobode. Cilj društva je družba, v kateri je posameznik tako svoboden kot odgovoren za svoja dejanja, kar pomeni, da si prizadevamo za družbo, ki temelji na pravicah in svoboščinah posameznika, prostem trgu, pravni državi in omejeni oblasti. V ta namen organiziramo dogodke, izdajamo publikacije in smo s svojimi mnenji navzoči v medijih. Zelo se nam zdi pomembno, da nismo nepolitični le na papirju, temveč tudi na vsakem koraku delovanja. Tako na primer člani Svetilnika ne morejo postati posamezniki, ki so člani političnih strank. Še ena njegova posebnost je ta, da se v popolnosti financira iz donacij, kar pomeni, da društvo ne sprejema in ne želi sprejemati nobenih sredstev od države. Zavzemamo se za močnejšo civilno družbo, ki jo direktno podpirajo državljani in ne države oziroma politike skozi državni proračun, za katerega vemo, na kakšen način se polni.

Pripravili ste dogodek Free Market Road Show: Evropa za svobodni trg. Ta ni bil samo v Sloveniji, pač pa tudi v prestolnicah drugih držav. Kakšne so bile razprave na njem, kakšna je bila obiskanost in kakšni so odzivi?

Letos je Free Market Road Show v osmih tednih obiskal 30 evropskih mest. Na slovenskem dogodku so razpravljalci, kot so liechtensteinski princ Michael, Draško Veselinovič, Andraž Grahek, Erich Weede, Damir Črnčec, Žiga Turk in Pierre Garello, iskali odgovore na vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo Slovenci kot državljani Evropske unije. Dogodek je med drugimi temami osvetljeval problematiko povečane centralizacije Evropske unije, povečanih emigracij, poslabšanja podjetniške klime in razmaha ekstremističnih gibanj. Tako celoten Free Market Road Show kot njegova slovenska postojanka vsako leto pridobivata prepoznavnost v javnosti in medijih, kar je le dokaz, da se državljani zavedajo kratenja njihove ekonomske svobode in se želijo aktivno vključiti v iskanje rešitev. Želim dodati, da organizacija slovenske postojanke ne bi bila mogoča brez partnerjev, ki so letos bili Austrian Economics Center, Liberty Fund, FreedomWorks in European Students for Liberty.

Kaj za vas pomeni ekonomska svoboda?

To ni hokus pokus. Tudi ni nekaj, kar je pomembno samo za tiste, ki jim je v življenju že uspelo ustvariti ekonomsko zaledje. Ekonomska svoboda je pravica posameznika ne glede na to, ali je bogat ali reven, ali je politično usmerjen levo ali desno, ali je ženska ali moški, ali je mlad ali star itd. Posameznik uživa ekonomsko svobodo, ko je premoženje, ki ga pridobil, vendar brez uporabe sile, goljufije ali kraje, varno pred fizičnim posegom drugih, in ima ta posameznik proste roke pri njegovi uporabi, izmenjavi ali odtujitvi. Ekonomska svoboda temelji na svobodni izbiri posameznika, prostem trgu in varstvu zasebne lastnine. V družbi, kjer posamezniki imajo ekonomsko svobodo, je poglavitna vloga države, da varuje posameznike in njihovo lastnino pred agresijo drugih. V taki družbi uporaba nasilja, kraje ali prevare niso sprejemljive ne za državljane in ne za državo.

Ste tudi izvršna direktorica Svetilnikovih »Liberty Seminars«. Nam lahko kaj več poveste o tem?

Projekt »Liberty Seminars« je nastal leta 2008, ko smo s kolegi v Svetilniku opazili, da takih dogodkov ni v naši regiji, kaj šele v Sloveniji. Do takrat so mladi, ki so iskali tako znanje v tematikah, povezanih s svobodo posameznika, kot veščine javnega komuniciranja, morali odpotovati v Zahodno Evropo in ZDA. Da bi zadevo fizično in finančno približali Slovencem, smo se odločili za ta projekt. Seminarji so zelo priljubljeni, saj se jih udeležujejo posamezniki z vsega sveta. Tako smo lani gostili 42 udeležencev iz 17 držav, med njimi šest Slovencev. Seminarji slovenskim predstavnikom ne dajo le znanj in veščin, temveč jih tudi izpostavijo praksam drugih držav. Vsi vemo, da se vsaj toliko kot na formalnih predavanjih in v diskusijah naučimo v neformalnem pogovoru z drugimi udeleženci dogodka. Prav zato so ti seminarji edinstvena priložnost za ljudi, ki si želijo ne le globine znanja, temveč tudi širine. Hkrati je za boljšo prihodnost Slovenije nujno, da ima prihajajoča generacija odločevalcev tako globino kot širino znanj in veščin, kar pomeni, da pozna tuje dobre in slabe prakse, kar daje upanje, da bomo v Sloveniji v prihodnosti imeli državo, ki bo v ospredje postavila svobodo posameznika, kar bo privedlo do večje blaginje in tudi splošnega zadovoljstva prebivalstva. Prijave na letošnje seminarje so se ravnokar odprle, tako da smo že na lovu za novo generacijo izjemnih udeležencev. Vabim vse zainteresirane, da se prijavijo.

Ste tudi zunanja raziskovalka na inštitutu Cato. Kakšna je vloga inštituta in s čim se ukvarjate?

Cato je največji in najprepoznavnejši inštitut na svetu, ki zagovarja klasične liberalne ideje. Inštitut izdaja publikacije, organizira dogodke ter podaja mnenje zainteresirani javnosti, državnim organom in medijem s ciljem analizirati javne politike in drugo dogajanje, ki se dotika svobode posameznika, in sicer tako Američanov kot državljanov drugih držav sveta. Na Cato sem prišla leta 2006 in lahko rečem, da sem profesionalno rasla z njim. Ta čas sem njihova zunanja raziskovalka, moji glavni nalogi pa sta priprava svetovnega indeksa svobode, česar do sedaj nikomur še ni uspelo narediti, in sopriprava analiz ekonomske politike evropskih držav.

Kako ocenjujete slovensko stvarnost na političnem, gospodarskem in družbenem področju tako v primerjavi z dogajanjem v razvitem svetu kot časovno?

Sem zelo kritična do razmer v Sloveniji. Vem, da se sliši obrabljeno, ampak v Sloveniji imamo resne probleme s šibko pravno državo, kratenjem ekonomskih pravic in šibko politično kulturo. Oblast nas drži v pesti in nam ne dovoli svobodno zadihati. Ko oblast ne bo več samo govorila, ampak bo prešla k nujno potrebnim dejanjem, se bo lotila strukturnih reform, ki bodo državo naredile učinkovitejšo s tem, da bodo bistveno zmanjšale njen obseg, birokracijo in regulativo, bistveno znižale davke, trošarine in prispevke, okrepile pravno državo, dopustile konkurenco na področjih, ki si jih naša oblast tako zelo rada prisvaja, kot so izobraževanje, zdravstvo, bančništvo, zavarovalništvo, energetika in infrastruktura. Brez teh ukrepov bomo še naprej sužnji interesnih skupin in lobijev, imeli bomo še več brezposelnih, zadržali bomo mesto najmanj perspektivne evropske države, v pozdrav bomo mahali vedno večjemu številu sodržavljanov, ko se bodo selili v tujino, pri humanitarnih organizacijah bodo čedalje daljše vrste in še bi lahko naštevala, ampak ne želim, ker me take stvari žalostijo.

Je to razlog, da Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti?

Točno to. Slovensko oblast je povozil čas oziroma je sama poteptala potenciale, ki smo jih imeli ob osamosvojitvi. Brez strukturnih reform ni povečanja konkurenčnosti, ni tujih investicij, ni zmanjšanja brezposelnosti, ni nove dodane vrednoti, ni razvoja, ni napredka, ni vzdržnosti javnih financ in ni svetle prihodnosti za Slovence, vsaj v Sloveniji ne.

Mladi, predvsem izobraženi, odhajajo iz Slovenije. Brezposelnost je velika. Kaj jim svetujete?

Naj le gredo. Tujina človeku da izkušnje, znanje, širino, nove priložnosti in te utrdi kot osebnost. Z odhodom bodo le pridobili. Hkrati pa naj ohranijo upanje, da se bo v Sloveniji situacija obrnila na bolje, kar bi pomenilo tako boljše ekonomske in politične razmere kot to, da jih bo Slovenija ob vrnitvi sprejela z odprtimi rokami in ne zavračala, kot se dogaja dandanes tistim, ki bi se želeli, obogateni z izkušnjo v tujini, vrniti v domovino.

Kakšna bo Evropa prihodnosti?

To je predvsem odvisno od nas samih. Menim, da so državljani preveč pasivni pri vprašanjih, ki se dotikajo oblasti in njenih ukrepov. Ko pa stvari gredo v smer, katere državljani ne  podpirajo oziroma je sami ne bi izbrali, če bi odločali, so presenečeni in jezni. Treba se bo bolj angažirati in ne misliti, da je dovolj iti na volitve, potem pa iz naslanjača opazovati dogajanje. Treba je dati svoj glas, ga priključiti na ojačevalec in zahtevati, da oblast naš glas upošteva. Treba se je aktivno zavzemati za svobodo in odgovornost tako predstavnikov oblasti kot drugih sodržavljanov. Le tako bo Slovenija šla v smer, v katero si sami želimo, in ne v tisto, ki nam jo bodo izbrale interesne skupine, domače ali tuje.

Društvo Evropska Slovenija je pripravilo prvo Čajanko ob petih, na kateri ste bili med razpravljavkami o tem, ali je Evropa v Sloveniji in Slovenija v Evropi. Kakšno je bilo končno poročilo, ugotovitve, kako bi jih lahko strnili?

Okrogla miza je pokazala enoten pogled gostov srečanja na situacijo v Sloveniji. Soočamo se ne samo s problemi, opisanimi v odgovorih na prejšnja vprašanja, ampak tudi s krizo vrednot. Do slednje je prišlo, ker so se vrednote, kot so svoboda, odgovornost, delavnost in poštenost, predolgo teptale. Kako bomo kolesje spet obrnili v pravo smer, pa je zelo trd oreh.

Med posamezniki je čutiti precej evroskepticizma, nekateri celo obujajo čase na rdečo zvezdo, češ da je bilo takrat lepše. Kako odgovarjate na to?

Veliko je odvisno od tega, kaj mislimo z evroskepticizmom. En tip evroskepticizma je kritika mednarodnega povezovanja s sprostitvijo pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala, kar povečuje svobodo državljanov in na čemer je temeljila Evropska skupnost, predhodnica Evropske unije. Drugi tip je EVRO-skepticizem kot kritika skupne evropske valute evro. Tretji tip pa je EU-skepticizem, ki je nastal kot kritika Evropske unije, natančneje, kar nam je ta prinesla dodatno plast politike, birokracije, davkov, regulative in kanalov, kjer se napajajo interesne skupine. Tako je evroskepticizem lahko nasprotovanje povečanju svobode posameznika ali nasprotovanje zmanjšanju svobode posameznika. Ko pa v ta kontekst postavimo nekdanjo Jugoslavijo ali celo vse države, ki z rdečo zvezdo simbolizirajo prisego komunizmu, pa ni dvoma, da govorimo o kratenju svobode posameznikov. Zato je obujanje časov, ko smo Slovenci živeli v komunizmu, zatiskanje oči pred dejstvi oziroma želja po tem, da bi znova podjarmili državljane za lastne koristi. V vsaki družbi imamo take in drugačne ljudi. Imamo take, ki bi brez težav sodržavljanu lastnoročno izrezali pljuča, ker so lastna zapravili s kajenjem, če jim seveda za tako dejanje ne bi bilo treba odgovarjati. Imamo pa tudi take, ki bodo že ob tem, da je bilo nekomu onemogočeno izraziti mnenje, kričali na ves glas, da je kratena svoboda posameznika. Država je med drugim ustanovljena za to, da postavi pravila igre v obliki zakonodaje, kjer se ve, kaj je dovoljeno in kaj ne. Za varstvo pravic državljanov je nujno, da za državo in njene akterje veljajo ista pravila kot za navadne smrtnike. Komunizem je sistem, kjer za državo veljajo drugačna pravila kot za navadne smrtnike.

Pravijo, da kdor ne pozna svoje zgodovine, ne more graditi prihodnosti. V Sloveniji želijo nekateri potlačiti vse, kar je bilo v zgodovini z njihovega političnega stališča slabo, prevladovala naj bi ena resnica – po njihovi volji. Kakšno je vaše stališče do tega?

Res je, poznavanje zgodovine je zdravi temelj za prihodnost. Slovenija še čaka na dan, ko bo splošno sprejeto, da smo v SFRJ imeli politični sistem, ki je kratil človekove pravice in svoboščine. Da ne bomo govorili o abstraktih, odgovornost za ta dejanja nosijo posamezniki, ki so to kratenje naročili ali izvajali. Ni le žalostno, temveč sramotno, da naša država po več kot dveh desetletjih ni zmožna narediti koraka k razjasnitvi dogajanj, povezanih s sistemom nekdanje države. Zgodbe žrtev komunizma, nekateri so še med nami, redko slišimo v šolskih klopeh, medijih in javnem diskurzu. Namesto da bi obsodili dejanja, ki so privedla do teptanja pravic, in poskušali s tem popraviti krivice, v Sloveniji skrivamo ljudi, ki so te krivice utrpeli. Taka drža pove veliko o stanju duha v naši državi.

Nekateri so skeptični do liberalizma, drugi do neoliberalizma. Kaj vi menite o tem, kaj je prava pot?

Večina Slovencev, pa če se tega zaveda ali ne, ni nikoli izkusila ali razumela liberalizma. Slovenija je najmanj liberalna v Evropi. Najmanj. Zato je nezaupanje do liberalizma med Slovenci največkrat predsodek oziroma strah pred neznanim. Velik del krivde za razpihovanje tega strahu in predsodkov nosijo šolski sistem, mediji, nekateri sindikati in politiki na levici. Liberalni sistem pomeni svobodo in odgovornost posameznika ter enakost pred zakonom. Takega sistema si nekateri v naši državi zagotovo ne želijo, zato vsi ti napadi na liberalizem, ki ga največkrat imenujejo kar neoliberalizem, da zveni bolj umetno, strašno.

Kritični so tudi do tega, da preveč poslušamo Bruselj, da smo preveč zapadli v trdi kapitalizem. Je to res?

Ob takih izjavah se le nasmehnem. Sem pa tudi jezna, ker se s takimi populizmi zavaja javnost. Slovenija je svetlobna leta od kapitalizma oziroma liberalne ekonomije. Mi imamo socializem, kar pomeni nasprotje liberalizma.

Približujejo se volitve v evropski parlament. Koliko boste spremljali ali sodelovali pri tem? Ste trdno prepričani, da je EU naša prihodnost?

Volitve v evropski parlament bom spremljala. Na njih ne bom sodelovala. Upam pa, da je naša prihodnost boljša Slovenija ne glede na to, ali bomo v EU ali ne.


Pogovor je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije dne 17. maja 2014. Pogovor je delono povzel Časnik dne 8.5.2014.

Komentarji