Publikacije‎ > ‎2010‎ > ‎

Recesija, reforme in mladi

Avtor: Jure Baloh
Dne: 9. julij 2010
 
Ni še tako dolgo odkar sem diplomiral. Imam svež spomin na študentska leta, a še bolj sveži so moji vtisi mladega iskalca zaposlitve oz. drugih možnosti za nadaljevanje svoje (profesionalne) poti.
 
Predstavitev bom razdelil na tri dele (na mlade vpliva še marsikaj drugega, kar bo pri reformah nujno upoštevati, vendar vidim v teh treh točkah ključna področja z vidika mladih):
  1. Šolstvo – kot osrednja institucija mladih je šolstvo žal vir problemov. Človek lahko dobi občutek, da imamo pri nas šolstvo bolj za to, da mladi (in tudi marsikateri profesor) ne bi prehitro vplivali na statistiko brezposelnosti. Potrebno se je torej vprašati, čemu imamo šolstvo ter ga ustrezno preoblikovati (v predstavitvi se ne bom spuščal v razpravo privatizacije šolstva).
    • Zavedati se je potrebno, da bodo rezultati reform v šolstvu vidni šele čez 5 ali več let.
    • Reforma šolstva bi naj bila izpeljana (vsaj) na nivoju srednjih šol. Kot prvo je potrebno vzgojiti kulturo kreativnosti. Kreativnost bo igrala ključno vlogo pri iskanju izhoda iz recesije (ne mislim kreativnosti naših politikov) in skrajni čas je, da jo postavimo v ospredje med našimi vrednotami. V srednje šole bi vključil tudi ekonomske predmete oz. vsaj enega na letnik. Mednje gotovo sodijo tudi (osebne) finance, saj bomo morali biti zelo spretni, da se rešimo iz dolgov, ki jih danes nabiramo. Srednja šola bi moral biti tudi čas, ko se mladi začnejo osebnostno osamosvajati in aktivno razmišljati o svoji prihodnosti – predvsem v povezavi z delom oz. študijem. Če predpostavimo, da imamo sodobno visoko šolstvo, potem namreč ni produktivno, če mesta na takih univerzah zasede zmedena mladina brez ciljev oz. usmeritev.
    • V visokem šolstvu je nujna reforma v povezavi z gospodarstvom – ne samo, da bodo študentje po študiju delali v gospodarstvu, z realnimi problemi bi morali biti soočeni že v času študija. Programi morajo tako že v svoji zasnovi predvidevati sodelovanje s podjetji in drugimi organizacijami, saj bo le tako okolje dovolj stimulativno, da bomo lahko privabili dobre ljudi oz. izvabili dobro iz ljudi.
  2. Trg dela – pričakovali bi, da bo trg dela za študenta aktualen po študiju, vendar temu pri nas ni tako. Problematika je v osnovi vsem poznana, predvsem pa bi izpostavil, da tu ne gre zgolj za študentsko delo (oz. malo delo), gre za pomanjkanje pravih povezav med študijem in delom – med (visokim) šolstvom in gospodarstvom.

  3. Vrednote – kot ena od osnov delovanja so vrednote pomemben člen pri reformiranju. Po eni strani jih bom vključil zato, ker na naše vrednote zelo vpliva šolstvo, po drugi strani pa so ravno vrednote tiste, ki zavirajo spremembe (reforme) in napredek.
Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na I. Liberalnem kolokviju: Gospodarska kriza: Včeraj, danes, jutri, ki se je odvijal med 10. in 11. julijem 2010 na Bohinjskem jezeru.