Vloga civilne družbe pri vzpostavljanju pravne države

Avtor: Rok Prešern

Dne: 9. januar 2011

Ocena trenutnega stanja naše države je nedelovanje pravne države. Seveda ne v celoti, vendar v konkretnih, zelo vidnih in pomembnih primerih, ki so v javnosti izjemno odmevni. Sporočilo, ki na ta način pride do ljudi je, da »pravila igre« ne veljajo za vse enako. Strinjam se, da posploševanje in prikazovanje stanja nedelovanja pravne države v javnosti lahko privede do splošnega nespoštovanja »pravil igre« ter s tem do poglobitve problema. Le sporočilo ali promocija, da je delovanje pravne države bistvenega pomena za »normalno« delovanje države je pozitivno, vendar nezadostno. Pravo vprašanje je, kako vzpostaviti delovanje pravne države v celoti in ne samo »promovirati« pravne države, kot to večinoma počnejo vse tri veje oblasti v Sloveniji.

Neodvisnost, integriteta in učinkovitost sodstva bi bistveno pripomogla k vzpostavitvi pravne države v celoti. Kdo lahko doseže neodvisnost, integriteto in učinkovitost sodstva v tem trenutku v današnjem stanju? Je to sodstvo? Kdo ima moč, da se spremembe začnejo uveljavljati? Vsak posameznik in civilna družba Država s svojo močjo bi edina lahko zagotovila delovanje pravne države v celoti. Če bi bil to njen interes, torej interes zakonodajne in izvršilne oblasti oz. interes političnih strank, ki predstavljajo obe veji moči. Glede na zadnji dve desetletji ter na vse vlade do danes verjamem, da parlamentarne politične stranke nimajo interesa po resnični vzpostavitvi pravne države. Ker gre večinoma pri spremembah za zakonodajne postopke, sodstvo samo nima pri večini sprememb večje vloge. Res pa je, da tudi sodniki sami s svojim delovanjem in odločanjem v konkretnih primerih lahko veliko prispevajo k delovanju pravne države.

Do resničnih sprememb v smeri delovanja pravne države lahko privede le delovanje vsakega posameznika in civilne družbe. Močna civilna družba, ki brezkompromisno zahteva spoštovanje prava ter nadzor nad oblastmi, je pravzaprav edina moč, ki se še lahko postavi po robu vladajočim oligarhijam. Ravno to ugotavlja tudi tudi Akademija za demokracijo: »Državljani se moramo naučiti zahtevati od oblasti, da opravlja svoje naloge brezhibno. In biti pri tem brezkompromisno nepopustljivi.«

V primeru nedelovanja pravne države civilna družba izginja. Močna civilna družba pomeni močno vlogo oz. vpliv posameznika na svoje življenje. Z večanjem moči oz. vpliva posameznika, se veča moč civilne družbe. Močna civilna družba pa predstavlja tisti moment, pritisk na oblasti, da se ne morejo izogniti svoji edini legitimni oz. najpomembnejši vlogi zagotavljanja pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Tako šele odpremo vrata resničnim reformam, tako v sodstvu kot tudi na drugih področjih.

Izpostavil bi nekaj ključnih problemov sodstva, ki jih vidim sam kot »nepravnik«.

• • Nekaj kar lahko storijo sodniki sami: sojenje v duhu zakona in ne po črki zakona. Zakonodaja ni sama sebi namen, odražati mora »kar je prav« in vsebovati etični vidik.

  • Ažurnost sojenja oz. sojenja v razumnem roku: nesprejemljivo je, da se nekateri sodni primeri lahko vlečejo desetletja.

  • Odprava trajnega mandata: neučikoviti sodniki ne bi smeli ostati sodniki. - Javnost obravnav in morebitni medijski prenosi bi povečali zaupanje v pravosodni sistem.

  • Finančna učinkovitost pravosodnega sistema: ali lahko dosežemo večjo učinkovitost sodišč z enakimi sredstvi?

Vse dobre ideje o potrebnih spremembah ne bodo uresničene brez aktivnih posameznikov, brez organizirane civilne družbe, ki ves čas »izvaja pritisk« na oblasti.

Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na II. Liberalnem kolokviju: Krepitev pravne države v Sloveniji: Neodvisnost, integriteta in učinkovitost sodstva, ki se je odvijal med 8. in 9. januarjem 2011 v Portorožu.