Publikacije‎ > ‎2012‎ > ‎

(Ne)podjetna Slovenija

Avtor: dr. Jure Stojan, Svetilnik
Dne: 11. junij 2012

POVZETEK

        Od rojstva do smrti, od jutra do večera, velika večina prebivalcev zahodnega sveta svoje življenje prebije v stiku z organizacijami. Rodimo se v porodnišnicah, zaradi bolj ali manj ponotranjene prisile obiskujemo jaslice, vrtce in končno še šole. Ko odrastemo, nismo nič večji gospodarji svojega časa. Skoraj polovico življenja smo zaposleni pri delodajalcih in na delovnih mestih preživimo najmanj tretjino svojega dneva. Ves čas se ravnamo po standardih, urnikih in pravilnikih, nad katerimi imamo samo le malo vpliva – smo »ujetniki sistema«, kot radi prepevajo glasbeniki.
        Če naši prihranki in prihodki iz premoženja ne zadostujejo za preživetje, ni veliko možnosti, da bi se izvili primežu institucij. Če kršimo interna pravila delodajalca, v najboljšem primeru ostanemo brez službe. A tudi to nam ne prinese nove svobode – delodajalčeva pravila samo nadomestijo pravila ponudnikov socialnega zavarovanja, v Sloveniji je to država. Še manj svobode nam ostane, če kršimo zakone in druga pravila, ki jih določajo regulatorji – velikokrat smo kaznovani z zaporom. Kaj preostane? Na zakonit način nam lahko večjo svobodo prinese samo podjetniško delovanje, da torej kot podjetniki sami opredelimo vsaj del pravil, po katerih se odvija naše delovne življenje (večino pravil sicer določa zakonodaja in druge oblike državne regulacije). Podjetništvo omogoča večjo osebno svobodo, samouresničitev in globlji nadzor nad lastnim življenjem. A podjetništvo prinaša več kot samo koristi za podjetne posameznike.
        Podjetniki so eno od glavnih gonil gospodarskega razvoja in povečanja blaginje. Slavospev podjetništvu je napisal Joseph A. Schumpeter sred vojne vihre leta 1942: »Videli smo že, da je vloga podjetnikov v tem, da reformirajo ali revolucionirajo strukturo proizvodnje, tako da uporabijo kakšen izum. [...] Ali, splošneje, [da podjetniki uporabijo] kakšno še nepreverjeno tehnološko možnost za proizvodnjo novega blaga oziroma za proizvodnjo starega blaga na nov način, ali pa tako, da odprejo nov vir preskrbe s surovinami ali novo tržišče ali pa reorganizirajo proizvodnjo.«
        Ni samo ekonomska teorija, ki govori o koristnosti podjetnikov za družbo. Teorijo potrjujejo podatki iz prakse za Slovenijo. Viljem Pšeničny je izračunal, da je za skoraj celotno rast čistih prihodkov od prodaje med letoma 2006 in 2010 (8 milijard evrov) odgovornih zgolj 4.511 hitro rastočih podjetij, kar predstavlja 3,55 odstotkov vseh gospodarskih subjektov registriranih v Sloveniji. Med njimi je dobra petina samostojnih podjetnikov, med organizacijami pa prevladujejo mikro in mala podjetja.

ali si jo preberite v spodnji aplikaciji