Publikacije‎ > ‎2014‎ > ‎

Rusija na razpotju

Avtorica: mag. Tanja Porčnik, Svetilnik
Dne: 27. december 2014

Čeprav ne živimo v Rusiji, na svoji koži vedno bolj občutimo posledice napetosti v Ukrajini, čemur so sledile sankcije med Rusijo in Zahodom in sedaj ruska gospodarska kriza.

Po ruski enostranski priključitvi Krima marca letos sta EU in ZDA uvedli sklop sankcij proti Rusiji, ki so se z nadaljevanjem ruskega kršenja suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine le stopnjevale. Zahod je s sankcijami želel izraziti neodobravanje ruskega kršenja temeljnih mednarodnih norm in upal, da bodo sankcije spodbudile Rusijo, da naredi korak nazaj v primeru Ukrajine, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Rusija je sama uvedla sankcije proti EU in ZDA, medtem ko je zamahnila z roko nad posledicami sankcij za svoje državljane; to ni presenetljivo, saj so avtokracije veliko bolj odporne proti sankcijam kot demokracije. Politična elita je v avtokraciji pripravljena žrtvovati blaginjo državljanov za svoje lastne interese, državljani in drugi pa nimajo nobene možnosti vplivanja na odločitve oblasti.

Uvedba sankcij nima negativnih posledic samo na državo, kateri so namenjene, temveč tudi za državo, ki jih je uvedla. Velikokrat je celo škoda na strani države, ki je sankcije uvedla, večja kot jo ima država, kateri so sankcije namenjene. Čeprav se državniki zavedajo posledic uvedbe sankcij za svojo državo, o tem redko spregovorijo v javnosti. Tudi zato, ker se zanje velikokrat odločijo, ker želijo ugoditi javnosti, ki od njih pričakuje, da ukrepajo v primerih na mednarodnem prizorišču, ki jih javnost ne odobrava.

V primeru sankcij med Zahodom in Rusijo sta obe strani izgubljali z vsako novo sankcijo. Obenem so se kljub sankcijam razmere v Ukrajini poslabševale, po bruseljskih hodnikih pa je bilo mogoče slišati, da EU teh sankcij ne bo podaljšala po preteku enega leta. Še preden je EU naredila ta korak — in tako posredno priznala neuspešnost sankcij — je Rusijo doletela najhujša gospodarska kriza po letu 1998. Zgodovinski padec ruskega rublja, ki je od začetka leta do danes izgubil kar 80 odstotkov vrednosti v razmerju do ameriškega dolarja in 60 odstotkov v razmerju do evra, je v veliki meri posledica tako sankcij med Zahodom in Rusijo kot tudi nižjih cen nafte. Ker prihodki od prodaje energentov pomenijo polovico finančnih virov ruskega proračuna, energenti pa kar dve tretjini ruskega izvoza, je Rusija za rešitev svojih proračunskih težav upala na spremenjen dogovor Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) o proizvodnih kvotah nafte. Zmanjšanje kvot bi pomenilo višje cene nafte, to bi povečalo prilive v ruski proračun. Ker OPEC zmanjšanja kvot ni sprejel, je borze zajela panika, čemur je sledil beg kapitala iz Rusije in še večji padec rublja. S tem rubelj najverjetneje še ni dosegel dna, med drugim zato, ker v naslednjem letu ruskim podjetjem zapade sto milijard dolarjev dolga do tujih posojilodajalcev, ki se s padcem rublja le še bolj draži. Ruska centralna banka v naslednjem letu ob nespremenjenih cenah nafte napoveduje kar petodstotni upad BDP in veliko višjo inflacijo od trenutne desetodstotne.

Pretekli ponedeljek je ruska centralna banka padec rublja poskusila ublažiti z zvišanjem ključne obrestne mere z 10,5 odstotka na kar 17 odstotkov, a je kljub temu rubelj naslednji dan izgubil še 20 odstotkov vrednosti. Rubelj je naslednji dan malo okrepila šele odločitev ruskega finančnega ministrstva, da odproda 77 milijard od 400 milijard deviznih rezerv.

Vendar gospodarska kriza še zdaleč ni premagana, zlasti ker problemi, kot so nediverzificiranost gospodarstva, šibke institucije države, korupcija in politično poseganje v realni sektor, še vedno ostajajo.

Kje v tej zgodbi najdemo Slovenijo? Posledic sankcij med Zahodom in ZDA v Sloveniji skorajda nismo občutili, predvsem ker so kmetijski izdelki, ki so glavni predmet teh ekonomskih sankcij, zanemarljivi del mednarodne trgovine med Rusijo in Slovenijo. Bliskovito padanje rublja pa je že druga zgodba, saj imajo slovenski izvozniki mračno in nepredvidljivo usodo vseh uvoznikov na ruskem trgu. Rusija je šesti najpomembnejši trg za slovenske izvoznike, ki jim ruska kriza postavlja kar precej izzivov. Naši izvozniki se v Rusiji spoprijemajo z velikimi tečajnimi razlikami, pred katerimi večinoma niso bili zavarovani. Tako je skupina Krka samo v prvih devetih mesecih leta 2014 zaradi padca vrednosti rublja imela 22 milijonov evrov neto negativnih tečajnih razlik, v zadnjem četrtletju naj bi bilo še 30 milijonov evrov izgub iz tega naslova.

Drug problem, ki pesti naše izvoznike v Rusijo, je to, da se uvoženi izdelki bliskovito dražijo. Njihove cene so poskočile tudi za 80 odstotkov, to predvsem pomeni zmanjšanje njihove konkurenčnosti, čemur bo neobhodno sledilo zmanjšanje prodaje. Nekateri prodajalci so celo ustavili prodajo svojih izdelkov, medtem ko drugi v naglici iščejo možnosti preusmeritve na druge trge. Slovenski izvoz v Rusijo se je med januarjem in septembrom na letni ravni zmanjšal za 5,5 odstotka, to pomeni približno 50 milijonov evrov, vendar se lahko zgodi, da bo do konca leta izpad prihodkov za slovenske izvoznike lahko tudi 200 ali več milijonov evrov. Dodatni problem slovenskih izvoznikov je Ukrajina, kamor so v letu 2014 izvozili za 250 milijonov, kar je 50 milijonov manj kot leto prej. Zmanjšanje izvoza v Rusijo in Ukrajino bo imelo negativne posledice za gospodarsko rast v Sloveniji kot tudi za proračunske prihodke.

Panika v Rusiji ni prisotna samo na borzah ter med tujimi vlagatelji in uvozniki, temveč tudi med državljani. Kljub občutnemu zvišanju obrestne mere med Rusi vlada strah pred nadaljno depreciacijo rublja, zato so se odpravili po večjih nakupih, medtem ko najpremožnejši kupujejo nepremičnine v tujini, predvsem v Londonu in New Yorku. Tisti, ki niso potrošniško usmerjeni, pa so pohiteli z nakupom tujih valut, kot so ameriški dolar, evro, japonski jen in britanski funt, a tudi kriptovalut, kot je na primer bitcoin. Tako je v enem dnevu (16. 12. 2014) bilo z rublji kupljenih kar 250 odstotkov več bitcoinov, kot je bil povprečni nakup te valute v preteklosti. Ta skok bi bil verjetno bistveno večji, če posedovanje in trgovanje z bitcoini ne bi bilo kaznivo dejanje v Rusiji. Ljudje, ki živijo v Rusiji, zato trgujejo z njimi zunaj meja države.

Za rusko gospodarsko krizo predsednik Vladimir Putin, kot pogosto prej, krivi zunanje akterje in dogajanje. Putin ima na izbiro dve možnosti: ali čaka na čudež pri izhodu iz krize ali sproži nujno potrebne reforme in začne spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Od te odločitve je najverjetneje tudi odvisno, kako dolgo se bo še obdržal na svojem prestolu, na katerem morda le ni bil ustoličen do smrti.

Prispevek je bil prvotno objavljen kot kolumna v Revija Reporter dne 22. december 2014.