Publikacije‎ > ‎2012‎ > ‎

Manj gospodarske svobode v Sloveniji

Avtor: dr. Jure Stojan, gostujoči raziskovalec na področju ekonomije, Svetilnik
Dne: 18. september 2012

Na lestvici, ki jo danes objavlja inštitut Fraser, je Slovenija zdrsela za 29 stopničk na 92. mesto.

        Gospodarska svoboda v Sloveniji se je dramatično zmanjšala. Na lestvici, ki jo danes objavlja kanadski raziskovalni inštitut Fraser, smo padli za kar 29 mest in pristali na 92. mestu med 144 državami (z oceno 6,63). To je tudi najslabši rezultat izmed držav EU – le še v Italiji (na 83. mestu) ima gospodarstvo približno toliko ovir kot pri nas.

V EU najboljši Finci

        Največ ekonomske svobode v EU imajo na Finskem (9.), v svetovnem merilu pa zmagujejo Hongkong (1.), Singapur (2.) in Nova Zelandija (3.). Med državami z območja nekdanje Jugoslavije je najvišje uvrščena Črna gora (na 28. mestu), najslabše pa Srbija (102.). Čisto na repu lestvice je Venezuela.
        V čem smo se torej tako slabo odrezali? Lestvica temelji na vsega skupaj 42 kazalcih, ki merijo pet širokih vidikov gospodarske svobode – velikost državnega aparata (večja gospodarska svoboda je načeloma povezana z manjšo vlogo države), delovanje pravnega sistema in lastninskih pravic (svobodni trgi potrebujejo vladavino prava), trdnost valute, svoboda mednarodne trgovine (bolj ko je gospodarstvo svobodno, manj carin plačuje za uvoz in manj je kvot, koliko smejo firme izvažati) in vrsta in količina regulacije (v bolj svobodnih državah je manj birokracije).

Najbolj svobodni v trgovini

        Zaradi mednarodne primerljivosti temelji lestvica izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi, to pa se v nekaterih delih sveta zgodi celo z večletno zamudo. Zato lestvica svobodo meri z dveletnim zamikom, letošnje poročilo torej prikazuje stanje v Sloveniji leta 2010. Takrat smo se najbolje odrezali na področju trdnosti valute (z oceno 8,30, tako kot vse države evro-območja, ki si delijo evro).
        Na področju svobodne mednarodne trgovine smo dosegli oceno 7,35 (spet področje, ki ga v dobršni meri urejajo drugje, predvsem v evropski komisiji v Bruslju in v Svetovni trgovinski organizaciji v Ženevi). Naš pravni sistem si je prislužil oceno 6,88, naša birokratska bremena pa so tako visoka, da smo dobili 6,16. Daleč najslabši pa smo glede velikosti državnega aparata (4,54 – še leta 2000 smo bili boljši, 4,92).

Pobuda Miltona Friedmana

        "Bitka o vrednosti gospodarske svobode še zmeraj traja," so zapisali avtorji lestvice James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall. "Več bogatih držav se ubada z visoko brezposelnostjo, počasno rastjo in rastočim javnim dolgom. Kljub nasprotnim dokazom pa mnogi verjamejo, da je finančna kriza leta 2008 nastala kot posledica preohlapnih pravil in nezadostnega državnega nadzora."
        Inštitut Fraser lestvico gospodarske svobode pripravlja že od leta 1996, nastala pa je na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji velja za enega od utemeljiteljev neoliberalizma, letos pa bi obhajal stoto obletnico rojstva (preminil je leta 2006). Friedman je menil, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično. Iz Friedmanove misli tudi sledi, da je večja ekonomska svoboda prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.


Država naj se umakne

Mag. Tanja Štumberger, višja svetovalka, Fundacija Atlas, ZDA: "Letošnji padec na lestvici ekonomske svobode je sramota za Slovenijo. Celo Grčija je enajst mest pred nami! Res pa v zadnjem času opažam, da se Slovenci prebujamo. Ne dovolimo več, da nam politika in interesne skupine mečejo pesek v oči. Še pred petimi leti so na nerazumevanje naletele zahteve po bolj fleksibilnem trgu dela, deregulaciji gospodarstva, okrepitvi pravne države, umiku države iz bančnega sektorja in zmanjšanju obsega države. Danes pa se vedno več Slovencev zaveda, kako nas ti problemi stiskajo za vrat. Vsem, ki želijo Slovenijo vrniti na pot blaginje in razvoja, svetujem podrobno branje poročila Ekonomske svobode sveta. Nato naj od vlade zahtevajo, da izvede strukturne reforme in se hkrati umakne iz gospodarstva."

Padci ne presenečajo

Dr. Jože Mencinger, Ekonomski inštitut pravne fakultete: "Padci me ne presenečajo. Pri Fraiser Institute me celo veselijo, ker to kaže na relativno veliko socialno pravičnost. Enkrat sem delal analizo različnih ocen in izstopata Fraiser Institute in Heritage Fundation, to sta dve desničarski ameriški asociaciji, ki ocenjujeta ekonomsko svobodo. Ker nisem za popolno ekonomsko svobodo, me padci pri njih ne presenečajo. Težava je, če pogledamo korelacije med različnimi ocenjevalnimi inštitucijami - če nekje padeš, potem se dvigneš nekje drugje. Preveč resno tega ni jemati. To je pač indeks ekonomske svobode. Kakršnokoli vtikanje države te spravi navzdol po lestvici. Glede na inštitucijo ima ta indikatorje, ki so pogojeni z ideologijo inštitucije, ki te indikatorje objavlja."

Nič dobrega

Dr. Rasto Ovin, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor: "Takšne stvari ne kažejo nič dobrega. Ti indeksi ne govorijo o svobodi, ali lahko odpreš podjetje in posluješ, ampak je v teh indeksih ogromno stvari, ki so s svobodo povezane posredno. Kritično gledajo tudi na delovanje sodišč, vladavino prava, tukaj je ogromno pripomb in tudi to lahko vpliva na oceno. Padec za 29 mest je moč razumeti, da je imelo večjo vlogo omejevanje uporabe lastnine, kot je bil primer Mercatorja. Poleg tega sem spada tudi delež državne lastnine, ki je v slovenskem gospodarstvu velik. Če ima država velik delež v gospodarstvu to pomeni manjšo svobodo, ker se država pri ekonomski politiki ozira bolj na svoja podjetja, medtem ko se morajo srednja podjetja temu prilagajati."

Eden od pokazateljev

Dr. Davorin Kračun, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor: "Pri lestvici ekonomske svobode gre za dokaj specifičen pogled kazalcev ekonomske svobode oziroma kazalcev, ki kažejo, koliko je podjetništvo svobodno oziroma koliko se država vanj ne vmešava. Javna poraba pri nas znaša 40 odstotkov BDP, kar je eden od kazalcev, ki nas avtomatično postavlja na nižje mesto, medtem ko je na primer v ZDA javna poraba nekaj èez 20 odstotkov BDP, zato so višje na lestvici. Ekonomska svoboda in mesto na lestvici sta ena izmed pokazateljev, nista pa absolutna pokazatelja. Stopnja ekonomske svobode je tudi stvar političnega sistema. Slovenija se ni radikalizirala v smeri neoliberalnega pristopa, z radikalnim zmanjšanjem javnega sektorja in umikom države iz gospodarstva v vseh pogledih."

Članek je bil objavljen v dnevniku Večer dne 18. september 2012.