Profesor dr. Ljubo Sirc

Avtor: Jure Bukovec, Svetilnik

Dne: 15. julij 2012

Za profesorja Sirca sem slišal že kar nekaj let preden sem se začel zanimati za liberalno miselnost in avstrijsko šolo ekonomije. Vendar je bilo moje vedenje o njegovem življenju, njegovih idejah in njegovem statusu v svetu v najboljšem primeru zelo površno. Leta 2010 pa sta ob njegovi 90-letnici izšli dve knjigi, ki sta v meni vzbudili zanimanje za tega, v Sloveniji premalo spoštovanega človeka.

Prva knjiga, Brezpotja socializma (Slovenska matica, Ljubljana, 2010), je pravzaprav zbirka esejev, ki jih je profesor Sirc v svojem dolgem akademskem življenju spisal na temo jugoslovanskega samoupravljanja. Prvi del knjige obsega Sirčevo najpomembnejše delo, Jugoslovansko gospodarstvo v samoupravljanju, ki je izšlo leta 1979 v angleškem jeziku. V njem do potankosti razloži nezmožnost obstoja jugoslovanskega ekonomskega sistema, oziroma njegov obstoj je možen le v totalitarnem sistemu, kjer so vsi posamezniki enaki – enaki v revščini. Drugi del knjige pa je zbirka raznih kritičnih člankov na temo socialističnega upravljanja, napisanih v obdobju tridesetih let, med 1960 in 1990.

S tem delom je slovenska javnost dobila prvo domače delo, osnovanem na idejah klasičnega liberalizma.

Druga knjiga, Dolgo življenje po smrtni obsodbi (Demokracija, Ljubljana, 2010), je avtobiografija. Profesor Sirc v njej opisuje svoje življenje v času druge svetovne vojne, dogodke povezane z zrežiranim Nagodetovim procesom in bega iz domovine. Knjiga, ki predstavi jugoslovanski komunističen režim v luči, v kateri se v šolah ne poučuje, in je po mojem mnenju obvezno branje za vsakega, ki bi rad uvidel zgodovinske krivice, ki so se dogajale na slovenski tleh v tistih težkih časih.

S prebiranjem Sirčevih del sem se dodobra spoznal z njegovim razburkanim življenjem in njegovimi idejami, kar je v meni vzbudilo željo, da bi ga spoznal tudi v živo. Tako sem si, preden sem se odpravil na študij na Škotsko, priskrbel naslov tega izrednega klasičnega liberalca.

Kmalu po prihodu na Škotsko me je na moje veliko zadovoljstvo profesor Sirc v septembru 2011 povabil na kosilo in od prvega trenutka najinega srečanja sem bil popolnoma prevzet nad njegovim znanjem in intelektom. Sedeti ure in ure v njegovi družbi in poslušati teme, ki zajemajo vse od medvojnih dogodivščinn do ekonomskih teorij, je pravi užitek.

Po tem prvem srečanju lanskega septembra sem se še večkrat vrnil na obisk in vsakokrat sem se z veliko težavo v poznih popoldanskih urah poslovil. Vso pot nazaj domov sem razmišljal in v mislih obnavljal obsežno količino podatkov in novih idej, ki sem jih tekom dneva pridobil.

V nadaljevanju bom na kratko opisal dolgo in razburkano življensko pot profesorja Sirca-velikega človeka, ki je bil zaradi svojega prepričanja o naravni svobodi posameznika, upanja o demokratični in svobodni Sloveniji, ter prijateljevanja s »tujci«, obsojen na smrt.

Vsakemu bi tudi priporočil branje Sirčeve biografije Dolgo življenje po smrtni obsodbi, ki pa kljub vsemu svojemu obsegu, bralcu ne more nadomestiti izkušnje, ki sem jo sam pridobil ob srečanju v živo z avtorjem.

Profesor Sirc se je rodil v priznani in podjetni družini v Kranju leta 1920. V rojstnem kraju je končal gimnazijo, nato pa se je odločil za nadaljevnje študija na Pravni fakulteti v Ljubljani. Prvi stik z avstrijsko šolo ekonomije je dobil med predavanji profesorja Aleksandra Bilimoviča, kateri je bil v rednem stiku z velikanom avstrijske šole, Friedrichom A. von Hayekom. Med Bilimovičevimi predavanji se je profesor Sirc seznanil s teorijo subjektivizma, na podlagi katere je kasneje oblikoval svojo kritiko socialistične ekonomske ureditve.

S prihodom vojne se je začelo najtežje obdobje Sirčevega življenja. Po tem, ko je nemška vojska okupirala Kranj ter zasegla družinsko imetje, se je družina Sirc zatekla v Ljubljano. V teh letih je profesor Sirc še nadaljeval s študijem, začel pa se je tudi gibati v intelektualnih krogih – bil je namreč član liberalno-nacionalistične skupine študentov. Že zelo kmalu je s skupino podobno mislečih študentov navezal stik s Črtomirjem Nagodetom in se pridružil skupini Stara Pravda.

Skupina Stara Pravda se je priključila OF v boju proti okupatorjem, vendar je bila že konec leta 1941 izključena, saj komunistična partija ni dovoljevala obstoja drugače mislečih skupin.

Po vojni je profesor Sirc deloval v smeri vzpostavitve demokratične opozicije komunistični partiji. Pri tem je bil hitro zatrt, ter posledično leta 1947 aretiran, obtožen protidržavnega delovanja, vohunstva in sodelovanja z emigrantsko opozicijo.

Takratne slovenske oblasti so profesorja Sirca in še trinajst drugih, med katerimi je bil tudi njegov oče, v zrežiranem t.i. Nagodetovem procesu obtožili. Glavni akter teh dogodkov je bil Mitja Ribičič, vodilni član zloglasne obveščevalno-varnostne službe OZNA – Oddelek za zaščito naroda. Obtožene so dva mesca zasliševali in mučili v ljubljanskih zaporih.

Črtomir Nagode, Boris Furlan in Ljubo Sirc so bili obsojeni na smrtno kazen, ostali soobtoženi pa na dolgoletne zaporne kazn. V primeru prvo obtoženega Nagodeta, je bila obsodba tudi izvršena, drugi pa so bili deležni znižanja kazni. Profesor Sirc je bil po novem obsojen na dvajsetletno zaporno kazen. Zaradi mladosti, izobraženosti in znanja tujih jezikov (komunisti so upali, da ga bodo pridobili na svojo stran), je preživel v zaporu »samo« sedem let in pol, od tega dve leti v samici, dokler ga niso predčasno izpustili leta 1954.

V zaporu so profesorja Sirca zaposlili kot prevajalca, saj je obvladal več tujih jezikov. Med prebiranjem in prevajanjem raznih del, tako marksistične ideologije kot tudi del Zahodnih pisateljev, je doumel kako delujejo razni ekonomski sistemi. V marksističnih delih je našel mnogo protislovij, katere je kasneje uporabil kot osnovo za razkrinkanje napak centralno-planskega ekonomskega sistema v svoji doktorski dizertaciji na Freiburški univerzi (1960).

Kmalu po izpustitvi je pobegnil v Veliko Britanijo, saj v domači deželi ni bilo prihodnosti za drugače misleče. Na Otoku se je najprej zaposlil pri BBC, kjer je opravljal delo prevajalca jugoslovanskih in sovjetskih radijskih oddaj in literature. Po opravljenem doktoratu v Švici, se je zaradi izrednega zanimanja za jugoslovansko samoupravljanje odločil za nadaljevanje življenja po akademski poti. V letih, ki so sledila, se je v svetu uveljavil kot strokovnjak za socialistična gospodarstva.

S pomočjo znancev si je zagotovil mesto predavatelja na univerzi v Dundee-ju, Škotska, kjer je preživel naslednja tri leta. Nato se je na povabilo prijatelja Andrewa Skinnerja, takratnega profesorja zgodovine ekonomske misli na glasgowski univerzi, profesor Sirc odpravil na univerzo v Glasgowu, kjer se je zaposlil kot profesor mednarodne in politične ekonomije. Tam je ostal vse do leta 1983, ko se je upokojil.

V tem času je še podkrepil svoj ugled v svetu, saj je izdal precej člankov in nekaj knjig, ki so nadrobno opisovala neskladja socialističnih sistemov v svetu. Največ svojega časa je profesor Sirc namenil proučevanju jugoslovanskega modela. Podrobne informacije o le-tem je dobil predvsem preko rednih (prikritih) stikov z domovino in razno literaturo jugoslovanski ekonomistov. Kulminacija tega proučevanja je bila objava Sirčevega najpomembnejšega dela, The Yugoslav Economy Under Self-management, leta 1979.

Po upokojitvi je še z dvema prijateljema, Ralphom Harrisom – ustanoviteljem Institut for Economic Affairs – in Sirom Antonyem Fisherjem – ustanoviteljem Atlas Economic Research Foundation – ustanovil Inštitut za raziskovanje komunističnih gospodarstev, CRCE – The Centre for Research into Communist Economies. Inštitut, ki se je leta 1996 preimenoval v Inštitut za raziskovanje po-komunističnih gospodarstev, se ukvarja z raziskovanjem raznih problemov s katerimi se srečujejo bivša komunistična gospodarstva in gospodarstva v tranziciji. Inštitut je še vedno zelo dejaven, saj deluje kot most med Zahodnimi in Vzhodnimi gospodarstvi.

Poleg striktno akademskega dela, je profesor Sirc veliko deloval tudi v raznih mednarodnih liberalnih krogih, kjer je zaradi svoje edinstvene izkušnje večkrat zbujal pozornost. Med drugim je redni gost Mont Pelerin Society, to je društva, kjer se redno srečujejo ekonomisti (med katerimi je tudi osem Nobelovih nagrajencev), filozofi, poslovneži, intelektualci in ostali katerim so blizu klasično liberalne ideje.

Po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije je profesor Sirc pazljivo spremljal politično dogajanje na slovenskem prostoru – nenazadnje je bil tudi predlagan za predsedniškega kandidata s strani LDS. V naivnem prepričanju, da je stranka usmerjena v klasično liberalno in demokratično smer, se je pustil zapeljati. Po tej prigodi se je profesor Sirc umaknil iz aktivnega političnega življenja.

Kljub vsem svojim dosežkom in prizadevanjih za svobodo in demokracijo mu domovina ni bila posebaj naklonjena. Bila pa je njegova druga domovina, Velika Britanija, tista, ki ga je vzela za svojega in se mu zahvalila za vsa leta trdega dela. Leta 2001 je namreč britanska kraljica Elizabeta II profesorju Sircu podelila izredno odlikovanje, t.i. The Most Excellent Order of the British Empire in naziv The Commander of the British Empire – CBE.

Profesor Sirc je nedavno praznoval zavidljivih 92 let. Glede na vse, kar sem o njem spoznal, je njegova življenjska pot, predvsem pa delo, ki ga je ustvaril in ga zapušča mlajšim rodovom, lahko v navdih vsakemu, ki želi pustiti nepozaben pečat v svetu. Slovenija si je naredila velikansko škodo s tem, da ni poslušala njegovih nasvetov, ki jih je od sredine dvajsetega stoletja naprej na veliko razglašal. Del današnjih problemov v državi so neposredna posledica tega arogantnega odnosa starih-novih komunistov, ki še vedno obvladujejo politično-ekonomsko sfero. In položaj se ne bo izboljšal dokler se ne odreže tega rakavega tkiva in se vzpostavi politično-ekonomski sistem, kakršnega predlaga profesor Sirc; to je, osnovan na klasično liberalnih idejah, med katere spadajo zagotavljanje in varovanje lastninskih pravic; spoštovanje posameznika in enakost posameznika pred zakonom in svobodno sklepanje pogodb.

(Iskreno bi se rad zahvalil gospodu Sircu in tudi njegovi izredno prijetni življenski sopotnici, gospe Susan, da sta me sprejela na svojem domu in mi pripravila več ur nepozabnih srečanj.)

Viri: 

1. pogovori s profesorjem Sircem

2. Brščič, Bernard, predgovor k Sirc, Ljubo, Brezpotja socializma (Slovenska matica, Ljubljana, 2010)

3. Sirc, Ljubo, Dolgo življenje po smrtni obsodbi (Demokracija, Ljubljana, 2010)

Komentarji

8/22/2012

babi Ivana in dedi Srečo:

Dragi Jurko,

Šele s prebiranjem tvojega srečanja z dr.Sircem Ti je dalo navdih in željo, da tudi Ti narediš v življenju nekaj več-ta več te verjetno pelje celo do naziva,ki ga ima on. Iskreno in ljubeče te bova pri tem podpirala.