Publikacije‎ > ‎2013‎ > ‎

Padec ekonomske svobode v Sloveniji v praksi

Avtor: Iztok Hočevar, Finance
Dne: 30.9.2014

Zakaj je Slovenija spet padla na lestvici ekonomske svobode sveta, kaj bi bilo potrebno storiti in ali so vladni ukrepi pot v pravo smer

Slovenija se je (od skupaj 152 analiziranih držav) na letošnji lestvici Ekonomska svoboda sveta 2013, ki jo je pripravilo slovensko društvo Svetilnik skupaj s svetovno Mrežo ekonomske svobode (Economic Freedom Network), uvrstila na 97. mesto lestvice (več v članku "Slovenija vedno niže tudi na lestvici ekonomske svobode, sosedom gre na bolje"). To je za pet mest slabše kot leto prej.

Da bi bolje razumeli, kaj se skriva v ozadju padanja Slovenije, smo se obrnili na ekonomista in člana kabineta nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča Anžeta Burgerja (na sliki), ki smo mu zastavili tri vprašanja za vsako od petih področij, ki ga obravnava poročilo.

1.) Zakaj se Slovenija v primerjavi z drugimi državami v regiji in v EU nahaja tako nizko na lestvici? 

 Poleg državnega vmešavanja je področje regulacije naša najšibkejša točka. Izstopata predvsem regulacija finančnega sektorja s prevladujočim državnim lastništvom nad bankami skoraj četrt stoletja po osamosvojitvi. Tudi trg dela je izredno problematičen z vidika nefleksibilnosti, kljub kozmetičnim popravkom Vizjakove kvazireforme. Administracija in stroški birokracije dušijo podjetja. 

 2.) Kaj bi bilo potrebno po vašem mnenju storiti, da bi se Slovenija na tem področju izboljšala? 

 Uvid v zgodovinske, sociološke in ekonomske vzroke za neverjeten napredek zahodne družbe po letu 1800 nam pove, da so ponos in osvoboditev srednjega sloja, s tem pa porast tržno testiranih inovacij prevladujoči razlog za omenjeni napredek v blaginji, ne pa Webrova protestantska etika, Marxova akumulacija kapitala, Braudelovi plenilski baroni ali Chomskyjev neokolonializem. Za gospodarsko rast potrebujemo regulatorni okvir, ki bo osvobodil podjetnike spon nepotrebne hiperregulacije, hkrati pa vseeno ščitil posameznike pred kratenjem njihovih pravic in lastnine. To je mogoče storiti le z načrtno, sistematično in natančno prevetritvijo vse zakonodaje in odpravo večine regulatornih ovir, razen tistih, kjer gre za neposredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi. Ostalo naj bo predmet pogodb, dogovorov ali uzanc med posamezniki, v primeru sporov pa vstopijo sodišča. 

 3.) Ali so napovedani vladni ukrepi prava smer za izboljšanja na obravnavanem področju? 

 Virantov projekt Stop birokraciji je dobrodošel, saj bo razbremenil uporabnike in bolj obremenil uradnike, bojim pa se da bo obseg regulacije ostal nespremenjen, samo preložili jo bomo na druge. Manjka deregulacija vseh poklicev, razen tistih, kjer so neposredno ogrožena življenja ljudi. In to ne vključuje dimnikarjev, inženirjev, farmacevtov, notarjev, odvetnikov, računovodij in podobnih poklicev. V Sloveniji potrebujemo trg in konkurenco, dogovorna ekonomija ne deluje in na dolgi rok nikoli in nikjer ni.

Prispevek je prvotno bil objavljen v časniku Finance, dne 22.9.2013.