EU regulacija medbančnih provizij za kartične plačilne transakcije
Svetilnikova policy analiza #5
Regulacija medbančnih provizij za kartične plačilne transakcije
AVTORJA
Dr. Anže Burger, Svetilnikov raziskovalec
Mag. Tanja Porčnik, Svetilnikova raziskovalka
KOMENTATORJI
Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije
Tomaž Lešnik, direktor sektorja razvoja produktov pri Banki Koper
PONEDELJEK, 3. november 2014, 16h-17h
Hotel Slon, Slovenska cesta 34, Ljubljana
Svetilnikova analiza "Regulacija medbančnih provizij za kartične plačilne transakcije" osvetli vpliv predloga Evropske komisije reguliranja tako poslovne prakse kartičnih plačil kot tudi tudi najvišjo raven medbančne provizije za debetne in kreditne kartice--0,20% vrednosti transakcije debetnih kartic in 0,30% za kreditne kartice.
Izkušnje Španije, Združenih državah Amerike in Avstralije pričajo, da administrativno nižanje najvišjih dovoljenih medbančnih provizij ne privede do prelitja stroškov od trgovcev na potrošnike, medtem ko smo na drugi strani priča višjim tekočim provizijam za uporabo kartic in višjim obrestnim meram za kreditne transakcije, s čimer izdajatelji kartic nevtralizirajo izpad prihodkov nižjih medbančnih provizij.
Burger in Porčnikova ocenjujeta, da bi EU Uredba o medbančnih provizijah v Sloveniji:
Znižala prihodke izdajateljev kartic za 35 milijonov €
Povečala provizije za imetnike kartic med 0 in 3 € na kartico.
Znižala stroške trgovcev med 26 in 30 milijonov € v prvem letu implementacije.
Znižala blaginjo potrošnikov med 0 in 50 milijonov €.
Poleg tega avtorja izpostavita, da bi posredni učinki omejevanja medbančnih provizij v Sloveniji lahko bili:
Upočasnitev bančnega prestrukturiranja zaradi izpada dela prihodkov bank izdajateljic.
Znižanje rasti uporabe kartičnih plačil in prehod na intenzivnejšo uporabo gotovine.
Omejevanje investicij v R&R in inovacije na področju storitev brezgotovinskega plačevanja.
Negativen vpliv na razvoj spletne prodaje v Sloveniji.
Povečanje sive ekonomije in zmanjšanje proračunskih prihodkov iz naslova davkov.
VIDEO
IZJAVE KOMENTATORJEV
Tomaž Lešnik, direktor sektorja razvoja produktov pri Banki Koper:
"Svetilnikova študija je dober pokazatelj predvsem v smeri neodvisnosti, kajti do sedaj smo imeli študije in analize vpliva te uredbe predvsem z vidika kartičnih shem kot takih. Tukaj je na podlagi določenih podatkov nastala študija, ki pokaže na primerih določenih držav, kaj se je zgodilo tam, in kaj lahko dejansko pričakujemo Sloveniji. Z vidika upada prihodkov se pričakuje, da bodo banke izdajateljice verjetno iskale različne druge vire, kako nadomestiti upad prihodka, da zagotovijo enako raven storitev, kot jo zagotavljajo v tem trenutku do samih imetnikov kartic."
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije:
"Kartično poslovanje je za obrtnike in podjetnike pomembno zaradi tega, ker se na tak način zajezi siva ekonomija. Ta ukrep bo šel na račun bank. Mi obrtniki, podjetniki, enostavno zdaj v tem času, ko je takšno kot je slovensko gospodarstvo, poslujemo še zgolj za preživetje."
Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu:
"Strinjam se, da so kartična plačila izredno pomembna. Vsaka stvar, ki olajša posel gospodarstvenikom in nakupe potrošnikom, je dobrodošla. Kartična plačila igrajo v tem segmentu vodilno vlogo. Enotnega trga na področju kartičnih plačil v EU še ni. Z vidika pozitivnih učinkov, ki jih prinaša enotna ureditev, bi bilo smiselno razmišljati v tej smeri. Vendar moramo zaradi kompleksnosti problema prisluhniti vsem deležnikom v tem primeru in si prizadevati, da iščemo rešitve, ki ne bi dodatno obremenile potrošnike in podjetja."