Avtorica: Anja Djaniš
Dne: 7. januar 2012
Podjetja pri poslovanju s potrošniki od teh pridobivajo osebne podatke. Z včlanitvijo v različne t.i klube ugodnosti so potrošniki pripravljeni posredovati podjetjem svoje osebne podatke, in sicer v zameno za relativno majhne ugodnosti. Poleg tega se določeni osebni podatki od potrošnikov velikokrat zahtevajo neupravičeno.
Razvoj informacijske tehnologije je omogočil avtomatizirano, enostavno in hitro obdelavo zbranih podatkov, kar je odprlo vrata za zlorabo le-teh.
Z razvojem informacijske tehnologije je prišlo do nesorazmerja moči v odnosu potrošnik – podjetje, saj je potrošnik o svojih pravicah in o pomenu varovanja svojih podatkov (pre)slabo informiran, medtem ko imajo podjetja potreben kapital in “know-how” za zbiranje, obdelavo in uporabo pridobljenih podatkov.
Varovanje svojih osebnih podatkov je interes potrošnika. Med potrošnikom in podjetjem gre namreč za razmerje civilnega prava, v katerega se država načeloma vmešava zaradi varovanja javnega interesa.
Potrošnik je tisti, čigar interes je, da svoje osebne podatke varuje in jih daje na razpolago podjetjem s potrebno skrbnostjo. A hkrati je potrošnik tisti, ki je velikokrat slabo informiran o pravicah in možnostih varstva osebnih podatkov. Ko se potrošnik včlani v »klub ugodnosti« da podjetju na razpolago svoje osebne podatke, v zameno za pridobitev določene ugodnosti. Redko pa se zaveda zmanjšanja svoje zasebnosti kot posledice. Toliko bolj je problem pogost v času gospodarske krize, ko se veliko ljudi za preživetje bori iz dneva v dan. V takih razmerah je potrošnik pripravljen deliti svojo EMŠO in davčno številko za le nekaj deset centov popusta.
Podjetja kot nasprotna stranka nimajo interesa za zakonsko omejitev uporabe pridobljenih osebnih podatkov. Se pa zavedajo pomena zbranih osebnih podatkov in imajo potrebna znanja, kako te podatke uporabiti sebi v prid, večinoma za marketinške namene.
Tako pridemo do paradoksa, kjer se podjetja vrednosti osebnih podatkov potrošnikov zavedajo in so zanje pripravljena plačati, medtem ko se potrošniki, ki s svojimi osebnimi podatki razpolagajo, ne zavedajo vrednosti le-teh in jih velikokrat “prodajajo” pod ceno.
Država v civilnopravnih razmerjih, kot je to, varuje predvsem javni interes. Potrošnika, kot šibkejšo stran, varuje preko zakonodaje in preko organov, ki naj zagotavljajo enostavno, dostopno, hitro in učinkovito varovanje (pri nas Informacijski pooblaščenec). Država s sprejetjem ustrezne zakonodaje daje potrošniku na razpolago orodja, s katerimi lahko ta svoje pravice zaščiti.
To pa še ne zagotavlja de facto varstva. Zakonodaja potrošniku ne pomaga zaščititi svoji pravic, če le-ta pravic in/ali postopkov za njihovo zaščito ne pozna. Neinformiran potrošnik je zlahka subjekt zlorab, za katere imajo podjetja ekonomski interes. Informiran potrošnik je, nasprotno, namreč tudi zagotovilo, da je in ostaja prav posameznik tisti, ki ima monopol nad osebnimi podatki.
Pri tem je potrebno izpostaviti, da je grožnja pravic državljanov lahko tudi država, ki si ne postavlja omejitev oz. se jih ne drži. Država sama po sebi še ni zagotovilo za t.i. pošteno igro. Zato do pretiranih posegov države kljub morda na videz drugačnemu zaključku, ne sme priti. Državno intervencijo je potrebno ocenjevati skozi prizmo javnega interesa, ki naj ga država varuje v civilnopravnih razmerjih.
Z vidika civilne družbe bi bilo, kot že rečeno, nujno boljše informiranje in ozaveščanje potrošnikov o pravici do zasebnosti osebnih podatkov, o načinih skrbnega ravnanja z njimi in o načinih varovanja podatkov. Kot izhaja iz analize je interes posameznega potrošnika, da zaščiti svoje civilnopravne pravice, zato naj iniciativa za zaščito in informiranje o njih izhaja primarno iz civilne družbe.
Zakonodaja na tem področju pa naj predpisuje relativno enostavne in dostopne postopke varstva pravic potrošnikov; globe oz. kazni za zlorabo osebnih podatkov pa naj bodo relativno visoke. Pri čemer je višina poudarjena iz razloga, da če je prenizka, se bodo podjetja zavestno odločala zlorabljati osebne podatke potrošnikov ob sprejemu rizika, da bodo enkrat morda morala plačati kazen.
Prispevek je povzetek avtoričine predstavitve na IV. Liberalnem kolokviju: Varstvo osebnih podatkov v informacijski dobi, ki se je odvijal med 7. in 8. januarjem 2012 v Mariboru.