Vzamimo "kroni" iz "kroni kapitalizma"

Avtor: John Stossel, novinar in tv-voditelj, News CorporationDne: 13. marec 2013

Ko je sodnik Richard Posner, uspešen konservativen intelektualec, lani izdal knjigo A Failure of Capitalism: The Crisis of ’08 and the Descent Into Depression, ste morda pomislili, da je prišlo do dokončne obsodbe kapitalizma kot povzročitelja gospodarske recesije in visoke brezposelnosti.

Taka obsodba izrečena s strani nekoga kot je Posner, ki je povezan s pravom prostega trga in ekonomskega gibanja, je dala moralno podporo vsem tistim politikom, ki so bili odločeni izkoristiti recesijo (kot oni izkoriščajo vse krize) z namenom povečanja državnega nadzora nad gospodarstvom.

Kaj točno se očita "kapitalizmu"?

Beseda "kapitalizem" se uporablja v dveh nasprotujočih si konceptih. Enkrat se uporablja za prosti trg oziroma laissez faire. Drugič se uporablja za državno vodeno gospodarstvo, kot ga poznamo danes. Logični zaključek je, da "kapitalizem" ne more biti oboje. Bodisi so trgi svobodni, bodisi jih nadzoruje vlada. Ne moremo imeti obojega.

Resnica je, da prostega trga nimamo—predvsem, ker sta državna regulacija in upravljanje nalezljiva—zato je zavajajoče trditi, da je "kapitalizem" povzročil današnje težave. Prosti trg je nedolžen.

Vendar je pošteno reči, da je kroni kapitalizem tisti, ki je povzročil gospodarsko zmešnjavo.

Kaj je kroni kapitalizem? (opomba prevajalca: v Sloveniji je za kroni kapitalizem bolj uveljavljen izraz pajdaški oziroma tovariški kapitalizem) To je ekonomski sistem, v katerem trg bistveno oblikujejo prijateljske vezi med vlado, velikimi podjetji in večjimi sindikati. V kroni kapitalizmu vlada podeljuje številne privilegije, ki so preprosto nedosegljivi na prostem trgu, vključno z uvoznimi omejitvami, finančnimi sredstvi (bailout), subvencijami in jamstvi za posojila.

Kroni kapitalizem je star vsaj toliko kot republika in ni nam potrebno veliko časa, da opazimo, kako prežet je Ameriški kapitalizem z kroniizmom. Tako na primer politično povezani industriji pnevmatik in jekla dobivata vladno pomoč zaradi "navala" uvoza iz Kitajske. (Koga briga, če ameriški potrošniki želijo plačati manj za kitajsko jeklo in pnevmatike?) Kroni kapitalizem, ki je bolj poznan kot državno finančno reševanje (bailout), je rešil General Motors in Chrysler pred izumrtjem, kjer Barack Obamovi pajdaši v Združenju avtomobilskih delavcev (United Auto Workers) dobijo prednostno obravnavo v primerjavi z drugimi upniki in velikodušnimi zalogami delnic (kar je nezaslišano, če upoštevamo, da je sindikat v prvi vrsti pomagal pri stečaju družb z zahtevami po mastnih pokojninah in nepotrebnimi delovnimi predpisi). Banke in zavarovalnice (kot je AIG) so finančno rešene, ker nekateri trdijo, da so prevelike, da bi propadle; medtem ko priljubljeni kmetje dobivajo kmetijske subvencije.

Če je kapitalizem prostega trga sistem zasebnega dobička in zasebne izgube, je kroni kapitalizem sistem zasebnega dobička in javne izgube. Podjetja v svojih dobrih časih zadržijo dobičke, medtem ko s pomočjo države breme izgub naložijo na davkoplačevalce. Lepo za tiste, ki jim uspe izvesti kaj takega.

Čas je, da se začnemo zavedati razlike med prostim trgom, ki temelji na svobodi in konkurenci, ter kroni kapitalizmom, ki temelji na privilegijih. Adam Smith je poznal razliko—in izbral prosti trg.

Zakaj je nam potrebno tako dolgo?

Prispevek je bil v originalu objavljen v The Freeman dne 24. marca 2010.