Sporočilo za javnost
Dne:16. oktober 2012
Danes je pri društvu Svetilnik izšla policy analiza z naslovom “Sistemska korupcija v Sloveniji: značilnosti in posledice”, avtorja Urbana Vehovarja.
Sistemska korupcija s pomočjo zaviranja in onemogočanja vstopa v politično in gospodarsko sfero omejuje možnosti šibkejših posameznikov ali skupin, da bi uresničili svoje politične interese, poslovnost, inovativnost in ustvarjalnost. Kot taka sistemska korupcija tudi odreka prihodnost našim potomcem, saj zavira njihovo ustvarjalnost in jih prisili v v podreditev pripadnikom domačih oligarhičnih elit, pasivnost ali odhod v tujino.
Sistemska korupcija je je igra ničelne vsote, saj le-ta vzpostavi mehanizme, ki omogočajo ropanje javnih sredstev v dobro izbranih posameznikov. Hkrati sistemska korupcija vzpostavlja razmere, kjer je igra pozitivne vsote zavrta, kar vodi do nižje ravni blaginje Slovenk in Slovencev.
“V družbi, kjer v politični ali ekonomski sferi prevladujejo maloštevilni posamezniki ali skupine in nad katerimi ni vzpostavljen domala nikakršen nadzor, obstaja nevarnost, da bodo individualne pravice kršene,” ugotavlja avtor Urban Vehovar. “Država in trg sta v tovrstnih skupnostih zgolj sredstvo za plenjenje in izkrivljanje skupnega interesa v dobro plenilskih elit. In natančno to se je zgodilo v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih.”
“Nič ne more skupnosti in njenega potenciala za preživetje ogroziti bolj kot posamezniki in organizacije, ki menijo, da so nad družbo in njenimi institucijami. Zato lahko razumemo demokracijo in trg kot mehanizma, ki uresničuje načelo zamejitve moči v sodobnih, visokorazvitih in kompleksnih družbah,” ugotavlja Urban Vehovar iz društva Svetilnik. “Težava teh družb je, da je v izbranih posameznikih ali skupinah skoncentrirana izjemna količina politične in gospodarske moči, ki jo je zato toliko težje nadzirati.”
Ko govorimo o sistemski korupciji, mislimo na ujetje države (ang. state capture), kjer posamezniki oblikujejo ter vplivajo na oblikovanje pravil igre (tj. predpisov in zakonov). V Sloveniji so prisotna naslednja ujetja oziroma ugrabitve države:
A. ujetje državnega aparata
- ujetje zakonodajne oblasti (Državni zbor);
- ujetje represivnih organov (sodstvo, tožilstvo in policija);
- ujetje izvršne oblasti (uradov, inšpektoratov in agencij), v primerih spremembe namembnosti zemljišč ali pridobitev gradbenega dovoljenja.
B. ujetje ali prilastitev denarnega toka
- prilastitev dostopa do virov bank v državni lasti;
- prilastitev dostopa do javnih naročil (privilegirani posamezniki, ki so del političnih ali gospodarskih elit, dostopajo do javnih naročil ‘a la carte’);
- plačilna nedisciplina (podjetja ne izplačujejo podizvajalcev ter sredstva prelivajo na zasebne račune; posledično v Sloveniji so lastninske pravice na široko kršene);
- financiranje medijev (mediji v Sloveniji so v celoti finančno odvisni od združenja, ki ga obvladujejo predstavniki največjih javnomnenjskih agencij v državi in služi interesom prevladujočih elit; posledično mediji v Sloveniji ne opravljajo pričakovane vloge neodvisnega poročevalca).
C. ujetje ali zaprtje organov organizacij
- zaprtje nadzornih svetov (rezervirani za lojalen kader elit)
- zaprtje nadzornih svetov za nadzornike, ki niso državljani Sloveniji;
- ujetje kapitala s paradržavnimi skladi (Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) igrata politično vlogo).
Podatki zbrani v raziskavah konkurenčnosti nacionalnih gospodarstev, ki jih izvajata tako Svetovni gospodarski forum (WEF) kot Inštitut za razvoj managementa (IMD) pričajo o strmem padcu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vzrok omenjenega padca v veliki meri lahko pripišemo sistemski korupciji.
Raziskava Inštituta za razvoj managementa (IMD), ki ocenjuje mnenje managerjev, je razdeljena na dva dela: a) učinkovitost vladanja in b) poslovna učinkovitost. Njihova letošnja raziskava, ki je vključevala 59 držav, je Slovenijo uvrstila na 53. mesto (učinkovitost vladanja) in 57. mesto (poslovna učinkovitost).
Managerji menijo, da so največji problemi pri učinkovitosti vladanja v Sloveniji naslednja področja:
• cena kapitala zavira poslovni razvoj podjetij v Sloveniji (49. mesto; ocena 3,07);
• politika centralne banke ima negativen vpliv na gospodarski razvoj (54. mesto; ocena 4,22);
• raven transparentnosti vladnih politik je nizka (56. mesto; ocena 2,13);
• birokracija zavira poslovno dejavnost (50. mesto; ocena 1,63);
• v Sloveniji obstajata podkupovanje in korupcija (36. mesto; ocena 2,98)
• protekcionizem škoduje poslovanju (53. mesto; ocena 4,27);
• državna lastnina podjetij predstavlja grožnjo poslovnim dejavnostim (53. mesto; ocena 4,27);
• državno lastništvo podjetij predstavlja grožnjo poslovnim dejavnostim (55. mesto; ocena 3,46);
• zakonodaja, ki ureja konkurenčnost, je neučinkovita pri preprečitvi nepoštene konkurence (53. mesto; ocena 3,95);
• regulativa zavira poslovanje (50. mesto; ocena 3,36);
• sodstvo ne deluje pošteno (48. mesto; ocena 3,38).
Managerji menijo, da so največji problemi pri poslovni učinkovitosti v Slovenije na naslednjih področjih:
• visoko izobraženih tujcev poslovno okolje Slovenije ne privlači (56. mesto; ocena 2,64);
• bančni in finančni servisi poslovnih dejavnosti ne podpirajo učinkovito (59. mesto; ocena 2,77);
• regulativa financ in bančništva ni dovolj učinkovita (59. mesto; ocena 3,00);
• pravice delničarjev se ne uveljavljajo v dovolj velikem obsegu (54. mesto; ocena 4,57);
• podjetja le stežka pridejo do kreditov (56. mesto; ocena 2,51);
• podjetja le stežka pridejo do tveganega kapitala (55. mesto; ocena 2,43),
• dolgovi korporacij omejujejo konkurenčno sposobnost podjetij (59. mesto; ocena 2,03),
• etične prakse se v podjetjih ne izvajajo oz. podjetja ne delujejo etično (54. mesto; ocena 4,34),
• nadzorni sveti niso učinkoviti pri nadzoru uprav podjetij (zadnje, 59. mesto; ocena 2,69);
• revizijske in računovodske prakse se pri poslovanju ne uporabljajo primerno (zadnje, 58. mesto; ocena 5,42).
“Sistemska korupcija spodkopava demokratično politično ureditev, ki se ohranja zgolj kot lupina, za katero se skriva masiven sistem korupcije, ki prežema politične in gospodarske elite ter je hkrati njihov ‘modus vivendi’ oziroma njihovo osnovno načelo delovanja,” opozarja Urban Vehovar iz društva Svetilnik.
V Sloveniji so nosilci moči odvezani od kakršnega koli institucionalnega nadzora nad njimi ali z njimi povezanimi ter od njihovih uslug odvisnimi osebami. V Sloveniji ni nikakršnega nadzora nad sistemsko korupcijo, bodisi v obliki civilno-družbenega gibanja ali organizacij, bodisi mehanizmov nadzora nad nosilci politične ali upravne moči (obstaja le omejeni potencial Nacionalnega preiskovalnega urada, Komisije za preprečevanje korupcije ali Računskega sodišča), bodisi v obliki tržnih mehanizmov, ki so v Sloveniji sorazmerno zamejeni.
V Sloveniji ne premoremo niti demokracije v politični sferi niti tržnih mehanizmov. Navkljub dvajsetim letom 'tranzicije' živimo v roparski ekonomiji, kjer državo obvladujejo omrežja organiziranega kriminala, ki dušijo vse tisto, kar je podjetno, avtonomno in ustvarjalno.
Urban Vehovar iz društva Svetilnik povzame, “orisane značilnosti predstavljajo izrazito grožnjo prebivalstvu Slovenije, ki se bi lahko v roku enega do dveh let znašlo v razmerah, v katerih se je pred kratkim znašlo prebivalstvo Grčije.”
Za omejitev sistemske korupcije je v Sloveniji nujno uvesti načela tržne ekonomije, privatizirati podjetja in banke, razbiti monopole, ki jih je ustvarila ali podpirala politika z namenom ustvarjanja lastnih rent v ekonomiji pomanjkanja, in okrepiti pravno državo.
Celotna Svetilnikova policy analiza je dostopna na http://www.svetilnik-slovenija.org/publikacije/2012/sistemska-korupcija-v-sloveniji.