Avtor: Rok Prešern
Dne: 10. julij 2010
Vztrajanje gospodarske krize je v polnosti razgalilo slovensko »zgodbo o uspehu«. Uspehi so se prelevili v neuspehe in zapravljene priložnosti. Vzporedno krizi in skoraj praviloma smo priče mnogim aferam, korupciji, klientelizmu, zlorabljanju položajev in pooblastil, političnemu obračunavanju in »kupčkanju« z vplivom v državnih in paradržavnih institucijah ali podjetjih. Interesne skupine oz. oligarhije se odkrito in nesramežljivo spopadajo za moč, vpliv in oblast, seveda z namenom zagotovitve (neupravičenih) rent. Zdi se, da »oligarhizacije« Slovenije ni moč preprečiti in da proces demokratizacije Slovenije tako nikoli ne bo končan.
Kot ugotavlja Urban Vehovar v svojem prispevku »Zaton demokracije v Sloveniji«, se oligarhijam lahko upre le država s svojo močjo. Po njegovem mnenju tega ne zmore in si za to niti ne prizadeva. To dokazuje dejstvo, da je moč in vpliv interesnih skupin oz. oligarhij najbolj načela prav gospodarska kriza in ne država ali politika. S tega vidika je gospodarska kriza omogočila premik v pravo smer. Kdaj bomo dosegli moment, ki bo omogočal npr. »novo družbeno pogodbo«, nov razvojni model za Slovenijo, ki ne bo temeljil na ohranjanju starih privilegijev in že doseženih neupravičenih ekonomskih rent? To vprašanje ostaja odprto...
Vzpostavitev pravne države v polnosti oz. delovanje pravne države, omogoča nadzor nad interesnimi skupinami oz. oligarhijami ter zmanjšuje njihov vpliv in moč. Zato je ključnega pomena za nadaljnjo demokratizacijo Slovenije in nujne spremembe zdajšnjega razvojnega modela. Nič manjši pogoj je individualna oz. osebna odgovornost in zavezanost temeljnim moralnim in etičnim načelom. Pravno državo lahko vzpostavi politika oz. politične stranke, ki predstavljajo zakonodajno in izvršilno oblast v državi. Glede na globoko prepletenost parlamentarnih političnih strank oz. zastopnikov in zagovornikov ljudi z interesnimi skupinami in oligarhijami, je podpora pravni državi vprašljiva.
Za vzpostavitev pravne države je potrebno storiti korak od predstavnikov in zagovornikov državljanov v demokratičnem strankarskem sistemu, ki deloma služijo interesnim skupinam oz. oligarhijam. Približati se je potrebno državljanom, ki pravzaprav podeljujejo mandate političnim strankam oz. svojim zagovornikom in predstavnikom. Zato verjamem, da je individualna odgovornost in zavezanost temeljnim moralnim in etičnim načelom izrednega pomena, saj le državljani sami oz. civilna družba lahko premakne moč vplivanja v druge roke. Zato je potrebno vztrajati z javnimi kritikami napačnih potez zakonodajne in izvršilne oblasti ter z njimi povezanih oligarhij, ki jim kratijo svobodo in blaginjo. Državljanom je potrebno približati koncept pravne države, ki jim najbolj zagotavlja svobodo in blaginjo. Čas gospodarske krize je odlična priložnost za to.
Lep primer pobude državljanov predstavlja »tea party movement« v Združenih državah Amerike, ki dokazuje, da ozaveščeni državljani lahko vzamejo pobudo v svoje roke. Zavedam se, da je to lahko dolgoročen proces z negotovim rezultatom. Dejstvo je, da lahko uspemo, če vztrajamo. Dejstvo je tudi, da če ne storimo ničesar, zagotovo ne moremo uspeti.
Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na I. Liberalnem kolokviju: Gospodarska kriza: Včeraj, danes, jutri, ki se je odvijal med 10. in 11. julijem 2010 na Bohinjskem jezeru.