Avtor: Benjamin Lesjak
Dne: 7. januar 2012
Posebno pozornost uporabe spletnih družabnih omrežij posvečamo pri Centru za varnejši internet – www.safe.si, katerega vizija je, da med izbranimi ciljnimi populacijami[1] s sprotnim zagotavljanjem preverjenih informacij in nasvetov za varno rabo novih tehnologij v Sloveniji doseže visoko stopnjo osveščenosti o teh temah. Na predavanjih za vse omenjene skupine opažamo visok delež uporabnikov spletnih družabnih omrežij ravno med mladimi, nekoliko manj pa med starši in učitelji. Uporaba socialnih omrežjih oziroma Facebook-a (FB) je za marsikaterega mladega, ki vstopa v svet interneta, samoumevna, prostovoljna, lahko pa tudi nujna zaradi različnih negativnih vzrokov okolja oz. med vrstniki, kot so zasmehovanje, izključevanje ipd.
Na srečanjih v obliki predavanj ali delavnic želimo pri vseh ciljnih skupinah zbuditi čut za odgovorno uporabo interneta, ki posega na več ravni, predvsem pa na tehnološko, uporabniško in pravno raven uporabe interneta, kjer posebej izpostavljamo tudi pomen varstva osebnih podatkov. Dejstvo, ki se ga zavedamo pri svojem delu, je, da pravo kot sistem, ki ureja odnose med posamezniki, ne more doreči vseh okoliščin, ki nastanejo v vsakodnevnem življenju, niti ne more predvidevati tehnološkega napredka, ampak le abstraktno predpiše, kaj je prav in kaj narobe. Dejstvo je, da nas pred neznanjem ali naivnostjo ne more obvarovati noben predpis. Na drugi strani pa med mladimi in med odraslimi opažamo vedno nižjo stopnjo zavedanja pomena varstva osebnih podatkov. Zaradi tega je osveščanje in širjenje znanja ter krepitev zavedanja o odgovorni uporabi interneta toliko bolj pomembno, čemur veliko časa posvečamo ravno pri vseh aktivnosti projekta www.safe.si.
Uporaba informacijske tehnologije in interneta je razširjana med vsemi generacijami. V oktobru 2011 smo v Sloveniji beležili 76 % uporabnikov interneta med prebivalci od 10. do 75. leta[2]. Izmed teh jih FB uporablja 671.180 ali 34 % celotne populacije, kar nas na svetovni lestvici uvršča na 88. mesto. Izmed vseh uporabnikov FB je v Sloveniji največja skupina uporabnikov starih med 25 in 34 z 31 %, sledijo ji uporabniki med 18 in 24 s 26 %, med najmlajšimi pa imamo po 8 % starih med 13 in 15 ter 8 % starih med 16 in 17.[3] Če pa upoštevamo vsa socialna omrežja, imajo mladi med 10. in 15. letom ustvarjen profil na družabnih omrežjih kar v 66 %, nekoliko starejši med 16. in 20. letom imajo profil v 77 %, med starejšimi do okoli 40 let je uporaba socialnih omrežij na ravni dobrih 60 %, v starostni skupini od 41 do 50 pa strmo pade na 38 %, nad 51. letom pa na 26 %[4].
Na predavanjih ali delavnicah v okviru www.safe.si opažamo pri mladih, da je zgolj nekaj učencev, ki FB ne uporabljajo. Pri tem ni izjeme niti pri učencih, ki so mlajši od 13 let, kolikor je spodnja meja za uporabo FB po njihovih pravilih. Na predavanjih za starše ali učitelje pa je na osnovi anket z dvigovanjem rok uporabnikov FB med 10 in 30 %. Dejstvo je, da je staršev in učiteljev, ki uporabljajo FB manj, med njimi pa so tudi takšni, ki sploh ne uporabljajo računalnika. V takih primerih se lahko resno vprašamo, na kak način lahko spremljajo vstopanje otroka ali učenca v svet informacijske družbe, interneta in socialnih omrežij. Kot primer navajam vprašanje enega od staršev, ki sprašuje, kako naj nadzoruje, kaj počne njegov otrok na računalniku in internetu, če sam računalnika ne uporablja in ga niti ne namerava. Problem pa lahko predstavlja sploh dostop do informacijske tehnologije, saj je bilo v Sloveniji v letu 2011 skupno 27 % gospodinjstev, ki doma nimajo dostopa do interneta[5].
Drugo skrajnost, ki lahko pomeni še večjo nevarnost, predstavljajo tisti uporabniki, tako mladi kot odrasli, ki so navdušeni uporabniki interneta in FB. V veliko primerih slednji vsakodnevno objavljajo številne podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja ali življenja svojih bližnjih, pri tem pa se niti ne zavedajo posledic, ki jih takšno razkrivanje zasebnosti nosi. V nekaterih primerih se objave pojavljajo kot očitne napake pri objavi zapisa, slike ali videa, kjer posameznik misli, da vsebino deli zgolj s sogovornikom. Dejansko pa jo najprej deli s ponudnikom spletnega omrežja, npr. FB, svojim krogom prijateljev ali celo javno na spletu, kar je odvisno od nastavitev zasebnosti, namreč privzete nastavitve na FB so v večini opt-out, kar pomeni, da je ob prvi prijavi na FB večina vsebin dostopna najširšemu možnemu krogu javnosti in jih mora uporabnik naknadno spremeniti, če jih ne želi uporabljati. Omenjen problem je izpostavila tudi ameriška FTC, ki je FB pozvala, da uvajanje novosti kot je npr. prepoznava obrazov ne sme biti na rovaš zasebnosti in da lahko uporabniki sami izbirajo, katere storitve bodo uporabljali in do katere ravni in komu bodo omogočili dostop do svojih vsebin.[6] Pri tem pa ne smemo pozabiti na to, da so objavljene vsebine v vsakem primeru dostopne FB, na kar nas opozarja primer Schrems, ki je vložil zoper FB tožbo zaradi vsebin, ki jih je sam izbrisal, a so kljub temu ostale shranjene na strežnikih FB[7].
Kljub izboljšavi, ki jo predstavlja opt-out kot privzeta nastavitev profila na FB, slednje ne rešuje problema, kjer se uporabnik zavestno odloči za javno objavljanje vsebin, npr. fotografij svojih otrok. Sploh pa tega ne moremo preprečiti, ko so uporabniki zaradi neznanja ali naivnosti tarče škodljive kode iz preusmeritev ali drugih prevar, ki uporabnikov profil zlorabijo ali okužijo njegov računalnik. Zoper slednje se lahko uspešno borimo le s konstantnim osveščanjem o varni rabi interneta in povečanjem njihovega znanja.
Predavanja in delavnice za starše, učitelje, mladostnike in otroke so razdeljena na tri dele, kjer v prvem predstavimo tehnološke vidike varne rabe interneta, opozorimo na zlorabe in kako se jim lahko zoperstavijo. Na uporabniški ravni praktično prikazujemo, kako naj uporabniki uporabljajo ali nastavijo posamezne nastavitve v FB ter predlagamo različne dobre prakse uporabe. Ves čas predavanj ali delavnic uporabnike opozarjamo na to, kako je posamezno ravnanje pravno urejeno in kakšne so posledice neupoštevanja zakona. Pomemben del srečanj predstavljajo napotki, kaj storiti, ko gre kaj narobe in kje lahko uporabniki poiščejo pomoč, predvsem pa jih napotimo na druge uporabne informacije na spletu. Pri tem menimo, da bi bilo smiselno pripraviti tudi interaktivne e-vsebine za starše in učitelje in interaktivne igre za mlade za izboljšanje njihovega znanja.
Med številnimi drugimi aktivnostmi pri www.safe.si omenjamo še Dan varne rabe interneta, kjer v več kot 60 državah iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju potekajo aktivnosti za osveščanje in popularizacijo zavedanja s tega področja. Več informacij poiščite na www.safe.si.
[1] Cilje populacije so otroci, mladostniki, starši in učitelji.
[2] http://www.ris.org/db/27/12280/Raziskave/MOSS_oktober_2011/?&p1=276&p2=285&p3=1318 (22.12.2011).
[3] http://www.socialbakers.com/facebook-statistics/slovenia (22.12.2011).
[4] http://www.ris.org/db/13/12076/RIS_porocila/Socialna_omrezja_2011/?q=dru382abnaomre382ja&qdb=13&qsort=0 (22.12.2011).
[5] http://www.ris.org/uploadi/editor/1322740600UporabaIKTvgospodinjstvihSlovenija2011.xls (4.1.2012)
[6] http://www.ftc.gov/opa/2011/11/privacysettlement.shtm (4.1.2012)
[7] http://europe-v-facebook.org/EN/en.html (4.1.2012)
Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na IV. Liberalnem kolokviju: Varstvo osebnih podatkov v informacijski dobi, ki se je odvijal med 7. in 8. januarjem 2012 v Mariboru.